Nada Pavšer je prav gotovo ena tistih posameznic, ki ne stoji križem rok, ko gre za varstvo okolja. Še kako dobro se zaveda, da je tovrstna prizadevanja potrebno začeti že pri mlajših generacijah. Tako se je pri Nadi Pavšer tudi rodil program Ekošola kot način življenja za udejanjanje projekta Ekošol, ki so ga morda prav zaradi njene zavzetosti številne šole vzele za svoje. Svojega eko poslanstva, če ga lahko tako imenujemo, pa Nada Pavšer še ni končala. Trenutno namreč kot ambasadorka promovira projekt EU za inovativno in raziskovalno delo na področju energije U4 ENERGY, z društvom Planet Zemlja pa sodeluje pri novem nacionalnem projektu, in sicer vseslovenskem natečaju Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec.

NadaPavser_TN

Kaj vas je pritegnilo k temu, da ste se začeli intenzivneje posvečati z izobraževanjem o okoljskih tematikah?

Še kot mlada profesorica na gimnaziji sem ugotavljala, da učni programi ne vključujejo okoljevarstvenih tem v srednji šoli, in ker sem učno obveznost dopolnjevala na osnovni šoli, sem ugotavljala, da je tudi v osnovni šoli okoljevarstvo zanemarjeno. Poudarek je bil le na znanju posameznih predmetov in strok.. Veliko let sem delala v šoli. Trudiš se izpolniti učni program, a za pravi odnos do učenca, dijaka, ni vedno dovolj časa. Ko sem imela že pred leti priložnost sem na Zavodu za šolstvo pomagala graditi okoljevarstvene vsebine v šolske programe. S programom Ekošola kot način življenja, pa sem lahko zastavila jasne smernice z okoljevarstvenimi projekti, ki želijo poboljšati in spremeniti naš odnos do nas samih, do sočloveka, do narave, do vseh živih bitij.

Na kaj ste pri tem najbolj ponosni?
Ponosna sem predvsem na voljo in hotenje številnih učiteljic in učiteljev ter vzgojiteljic in vzgojiteljev v šolah in vrtcih, ki se kljub natrpanemu urniku in številnim dejavnostim, ki jih od njih terja obvezno šolsko delo vključujejo in izvajajo dodatne okoljevarstvene projekte, ki jih zasnujemo na nacionalnem ali celo mednarodnem nivoju. Danes domala več kot tri četrtine šol in vrtcev sistematično izvaja različne okoljevarstvene projekte ob obvezne programu. Gre za uresničevanje pomembnih učno vzgojnih življenjskih ciljev, kot so boljši medsebojni odnosi, odgovornost do okolja, odgovornost do naravnih virov. Trenutno potekajo zelo dobri projekti kot npr: Karavana varne kemije letos obeležuje tudi mednarodno leto kemije in spomin na 100 letnico Nobelove nagrade Mariji Curie, projekt Zemljo so nam posodili otroci in vseevropski projekt U4Energy. V vseh teh projektih otroci in mladostniki s konkretnimi akcijami spoznavajo in razvijajo odgovornost do slovenske okolja, koristi in nevarnost posameznih kemikalij, ki nas obdajajo, in iščejo inovativne rešitve pri ravnanju z energijo, z drugimi naravnimi viri in bogastvi, kot je naša biotska pestrost. Ti projekti so konkretni načini za vnašanje vrednot v vzgojni in šolski sistem: Vrednote se gradijo pri mladem človeku na različne načine: z znanjem, z zgledi, z delovanjem, z dejavnostmi. Pomembno je tudi, da šola, vrtec deluje ob družini. Pomembni so majhni koraki.
Imate občutek, da si mladi, šolarji tovrstnih projektov, izobraževanj posebej želijo?
Tukaj pa gre dejansko za motivacijo, če znajo mentorji projekte primerno predstaviti in mlade navdušiti za dejavnosti, kjer se mladi lahko dokažejo, četudi pri matematiki niso najboljši. Poleg tega pa zgledi vlečejo. Prav mladi ekologi, ki jih srečujemo v različnih društvih so odlični zgledi. Marsikateri od njih se je kalil v tudi ob programu Ekošola kot način življenja.
Kje so po vaši oceni pomanjkljivosti, če so, slovenskega sistema izobraževanja na področju obravnave okoljskih tematik?
Že sedaj je šoli dana možnost za izvajanje okoljevarstvene tematike, nova Bela knjiga pa jih še dodatno z načeli vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj še posebej opredeljuje. Žal pa ob taki organizaciji šolskega dela kot prevladuje v OŠ in SŠ ter še vedno ob prenatrpanem urniku z razdrobljenimi predmeti onemogoča dobro izvedbo.
Je morda prav za to nastal projekt Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec (PZPŠ/V), ki ga peljete v sodelovanju z društvom Planet Zemlja?
Seveda, je tak projekt, ki celostno gradi Planetu Zemlja prijazno šolo odličen model za izvajanje ciljev tako imenovane mednarodno primerljive trajnostne šole.
Kje je njegova dodana vrednost, ki lahko marsikomur izmed nas dodatno razširi obzorja?
Dodana vrednost je v aktualnih vsebinskih okoljevarstvenih tem, ki jih ne more zaobjeti učni načrt, ki se ne spreminja prepogosto. Te vsebine, ki jih nudi celosten projekt Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec pomagajo učiteljem in učencem ter vodstvom šol in vrtcem, da so angažirano vpeti v vsakdanje življenje, kurikulum pa postaja del življenja in dela na šoli in vrtcu.
Vas je presenetil odziv v slovenski javnosti, ki je izredno dober?
Danes ne več, ker je slovenska javnost vedno bolj ozaveščena in želi da je v šoli in vrtcu dobra vzgoja vključno z zdravo prehrano. Žal pa pred 15 leti, ko sem začela vnašati v šole program Ekošola kot način življenja v javnosti niti v medijih še ni bilo razumevanja. Okoljevarstvene teme skoraj da niso bile prisotne.
Vseslovenski projekt PZPŠ/V bo predstavljen tudi v okviru Eko konference. Kje vidite pomen srečanj, kakršna je Eko konferenca?
Jaz vidim Eko konferenco za izredno pomemben slovenski dogodek ob Dnevu zemlja, kjer bo priložnost soočenja znanja različnih strokovnjakov in še posebej učiteljev in mentorjev šol in vrtcev, ki ob rednem delu znajo celovito graditi Planetu Zemlja prijazno šolo, kakršna bo na eko konferenci predstavljena kot nov slovenski nacionalni program, ki uresničuje cilje izobraževanja za trajnostni razvoj.
Kako bi ocenili odnos mladih do okolja, obravnave tem in nenazadnje tudi njihovo željo pustiti pečat dobrega dela za lepši, čistejše in varnejši jutri?
Vesela sem, da so mladi vedno bolj občutljivi do okoljevarstvene problematike in da ni jim vseeno kje bodo živeli. Ko sem pred nekaj meseci imela predavanje in delavnice za mlade iz dijaške zveze Slovenije so s svojimi idejami in zagnanostjo dokazali, da želijo aktivno sodelovati na različnih okoljevarstvenih področjih.
In še na koncu. Kakšno barvo ima naše okolje jutri? Je to rumena, rdeča, zelena ali pa, upam, da ne, siva?
Glede na to, da sem že po naravi optimist, da je javnost vedno bolj ozaveščena, ker nas narava na vsakem koraku opozarja , še posebej pa, ker se mladi z aktivnim delom v Planetu Zemlja prijaznih šolah dokazujejo, mora biti naša prihodnost zelena S svojim gozdnimi površinami in bogato biotsko pestrostjo mora (po)ostati zeleni raj pod Triglavom.
Najlepša hvala za pogovor.

Anita Balas, 12. april 2011

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.