Na Evropskem zdravstvenem forumu o škodljivem pitju alkohola



Zdravstveni strokovnjaki, znanstveniki in politiki so na Evropskem zdravstvenem forumu, ki je potekal od 2. do 4. oktobra letos v avstrijskem Bad Gasteinu večino časa namenili analizam, ki kažejo kako lahko izboljšanje duševnega zdravja Evropejcev izboljša ekonomsko stanje v Evropi. Duševno zdravje namreč neposredno vpliva na izgubo produktivnosti, povečanje bolniških odsotnosti in zgodnjo upokojevanje. Hkrati pa posledice ekonomske krize, kot sta brezposelnost in revščina, bistveno poslabšajo duševno zdravje, še posebej zaradi depresije in škodljivih posledic pitja alkohola, kar posledično poveča posredne in neposredne stroške.

Podatki kažejo, da se kar 27 odstotkov odraslih Evropejcev vsaj enkrat sooča z duševnimi motnjami, kar pomeni, da je V Evropski skupnosti okrog 83 milijonov ljudi s težavami v duševnem zdravju. Ocenjuje se, da predstavlja ekonomska škoda, nastala kot posledica slabega duševnega zdravja, 3-4% bruto domačega proizvoda držav članic.

Skupina, ki je organizirana pod okriljem Slovenskega sveta za možgane in je del Evropskega sveta za možgane, je marca letos objavila oceno stroškov možganskih bolezni za Slovenijo, ki znašajo za 2,4 milijarde evrov (za leto 2010), kar je 7% bruto domačega proizvoda.

Depresija in anksioznost ter bolezni odvisnosti predstavljajo drobro tretjino skupnih stroškov možganskih bolezni v Sloveniji.

Depresija in odvisnost od alkohola sta najpomebnejša zdravstvena izziva za celotno družbo in gospodarstvo saj prizadeneta veliko število posameznikov. Neposredno vplivata na zdravstveno stanje, sposobnost opravljanja dela ter finančno stanje prizadetih posameznikov, obenem pa tudi na visoke stroške, ki so povezani z neposrednimi in posrednimi posledicami depresije in odvisnosti od alkohola. Britanska raziskava (First progress report on inplementation of the EU alcohol strategy 2009) je pokazala, da letno v Združenem kraljestvu izgubijo od osem do 14 milijonov delovnih dni zaradi škodljivh posledic tveganega pitja alkohola in da je alkohol odgovoren za četrtino nesreč pri delu.

Škodljive posledice tveganega pitja alkohola so najpomembnejši dejavnik tveganja pri odraslih osebah v starosti med 25 in 59 let za pojav več kot 60 bolezni. Zmanjšanje pitja alkohola neposredno izboljša kronična zdravstvena stanja, vključno z rakavimi obolenji, povišanim krvnim tlakom in motnjami razpoloženja ter zmanjša umrljivost zaradi neposredno alkoholu pripisljivih vzrokov, kot je na primer ciroza jeter.

Udeleženci nedavnega zdravstvenega foruma so se zavzeli za posodobitev Evropske strategije o zdravju in varstvu pri delu in Stretegije Evropske skupnosti o alkoholu z vključitvijo jasnih kriterijev uspešnosti izvajanja. Na srečanju je direktor alkoholne in zdravstvene mreže Don Shenker povedal: »Ključno je, da Evropska komisija posodobi Strategijo Evropske skupnosti o alkoholu na temelju pristopa povezovalnih politik, ki obsegajo ciljno določene ukrepe in kratke intervencije na ključnih točkah, kot so delovna mesta.«

V lanskem letu je bila v okviru projekta AMFORA (Alcohol Public Health Research Alliance) objavljena analiza ocen nacionalnih alkoholnih politik v 33. evropskih državah. Zaključek je, da imajo alkoholne politike bistven vpliv na škodo nastalo zaradi pitja alkohola. Pokazalo se je, da so bolj celovito usmerjeni ukrepi politik uspešnejši v zmanjševanju količine popitega alkohola. Izhajajoč iz Strategije evropske skupnosti o alkoholu, je implementacija alkoholnih politik usmerjena v alkoholno davčno politiko in omejevanje dostopa do alkohola, regulacijo oglaševanja in trženja alkoholnih pijač ter povečanje prepoznavanja in zdravljenja oseb, ki imajo težave z alkoholom.

Slednje je še posebej tesno povezano z dejstvom, da je manj kot 10% bolnikov z težavami z alkoholom danes prepoznanih in vključenih v zdravljenje. V Evropi se popije dvakrat več alkohola na odraslo osebo od svetovnega povprečja, Slovenci pa smo z več kot 15 litri (glede na poročilo WHO 2012) med državami na vrhu v Evropski skupnosti. Ob dejstvu, da se kar ena petina popitega alkohola v Sloveniji izogne nadzornim mehanizmom – davčnim, tržnim in zdravstvenim (neregistrirana proizvodnja in poraba alkohola) – je pomen nacionalne politike, ki bo omogočala in spodbujala dostop bolnikov do zdravljenja, stalno in proaktivno testiranje na odvisnost od alkohola na vseh nivojih zdravstva ter izvajanje kratkih intervencij pri zdravnikih na primarni ravni in na delovnih mestih, ključnega pomena za doseganje zmanjšanja količine popitega alkohola. Samo z omejevanjem dostopnosti, poviševanjem davkov na alkohol in regulacijo oglaševanje, brez vzpodbujanja aktivnega zdravljenja odvisnosti od alkohola, z namenom zmanjševanja škode, ne bomo dosegli cilja, da zmanjšamo količino popitega alkohola saj lahko osebe s težavo v nadzoru pitja alkohola brez težav dobijo cenovno ugodne in neregulirane vire alkohola.

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) v Sloveniji letno zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov umre okrog 800 ljudi (desetletno povprečje je 650 ljudi letno, vendar z izrazitim trendom rasti od leta 2006), najpogosteje zaradi alkoholne bolezni jeter, kar potrjuje dolgotrajen potek bolezni.

Udeleženec foruma v Gasteinu David McDaid, urednik revije Eurohealth, je poudaril pomen inovativnih pristopov v zdravstvu v času varčevanja in zmanjševanja stroškov: »Trenutna ekonomska kriza v Evropi predstavlja priložnost za previden razmislek o obliki služb, ki podpirajo duševno zdravje v Evropi.«