Mitja Lavtar: “Slovenci smo dobri ambasadorji naše države”



Za vsem dobro znana pregovora »na mladih svet stoji« in »turizem smo ljudje« bi lahko rekli, da sta si končno podala roki. Konec leta 2012 je bilo namreč v prostorih zavoda za trajnostni turizem “Goodplace” v Ljubljani ustanovljeno prvo društvo študentov in mladih profesionalcev v turizmu. Da so mladi k zadevi resno in aktivno pristopili, pove že podatek, da je bil predlog za ustanovitev društva, ki bi povezovalo mlade v turizmu, podan le slabe dva meseca pred tem. Kdo, koliko, zakaj in kako pa nam je povedal Mitja Lavtar, predsednik društva mladih v turizmu, študent tretjega letnika UP FTŠ Turistice iz Portoroža. Njegovo področje delovanja je poleg DMT inovativnost v turizmu. Kot član uredniške ekipe in organizator dogodkov sodeluje v Banki turističnih priložnosti Slovenije, je pa tudi del majhne ekipe Zavoda Novi turizem.


Mitja, od kod torej pobuda za ustanovitev?
Društvo mladih v turizmu (DMT) oz. Slovensko društvo študentov in mladih profesionalcev v turizmu je neodvisna mladinska organizacija, katere namen je združiti mlade, ki se na študijsko ali pa profesionalno ukvarjajo s turizmom. Gre za prvo iniciativo, ki želi neodvisno od fakultet na društvenem nivoju povezati vse slovenske študente turizma in mlade v turizmu, predvsem skozi najrazličnejše aktivnosti: srečanja, ekskurzije, izobraževanja, sodelovanje z gospodarstvom in seveda tudi preko mednarodnih aktivnosti.
Zaenkrat smo – skupina petnajstih mladih z večine slovenskih fakultet in visokih šol s področja turizma, ter predstavniki mladih v gospodarstvu – izvedli desetdnevni mednarodni prostovoljski tabor z imenom »Razvoj turizma v zidanicah kot unikatnega turističnega produkta« in druge manjše projekte. V našem društvu pod vodstvom dr. Dejana Križaja (UP FTŠ Turistica, Banka turističnih priložnosti Slovenije), enega od ustanoviteljev društva, deluje tudi Strokovni svet DMT, ki nam svetuje pri programu in v katerem so zbrani direktorji uspešnih slovenskih turističnih podjetij, akademiki, novinarji in poznavalci turizma.
Sicer pa si delo DMT predstavljamo kot nekakšen stranski proces, skozi katerega gredo mladi v turizmu. Najprej se kot dijaki včlanijo v društvo, udeležujejo različnih aktivnosti in pridobivajo pomembna znanja. Kot študentje lahko že prevzemajo pobudo in se lotijo različnih projektov. Kot mladi profesionalci pa se vračajo nazaj v društvo, svetujejo mlajšim, predvsem pa se mrežijo s sebi enakimi mladimi in iščejo nove priložnosti.
Članstvo bo mogoče jeseni, z novim študijskim letom, ko tudi začnemo z resnejšim programom.

Velik poudarek dajete prostovoljstvu, ki je dandanes izjemno redko in vredno vsakršne pohvale.
Prostovoljstvo je vedno obstajalo in tudi vedno bo. Le oblike se spreminjajo. Morda je res manj družbeno angažiranega prostovoljstva, kamor bi lahko umestili Društvo mladih v turizmu.
Mislim, da mladi, ki me obkrožajo v društvu in v številnih drugih organizacijah in projektih, v katere sem vpleten, vidijo priložnost v prostovoljstvu kot generatorju novih znanj, povezav, izkušenj, priložnosti in ne pozabimo, zabave.
Res je, da je mladih z dolgoročno vizijo, ki vrednotijo izkušnje enako kot denar, malo. Ampak tu je zatajila celotna družba, ne gre samo za lastnosti mladine, ki naj bi ustvarila to praznino. In tu se pojavljajo dobri razlogi za različne prostovoljske pobude in različne akcije, kot je naša.


mitja3


Koliko je prostovoljcev in kako jih motivirate? Kateri so tisti projekti, ki jih najbolj privlačijo?
Vseh petnajst oseb v društvu deluje na prostovoljni bazi. Mislim, da jih motivira dejstvo, da lahko končno počno nekaj izvenštudijskega, povezanega s turizmom in delujejo za skupne cilje, ki prinašajo rezultate in ki jim dajejo veliko priložnosti za učenje, povezave in zabavo.

Turizem velja za eno izmed najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti. Ste mladi na tem mestu zasledili dobro priložnost za razvoj svoje kariere? Kje vidite prave potenciale?
Motivov za delo(vanje) v turizmu je veliko. Od čisto stereotipnih do precej zakompliciranih. Sam mislim, da je turizem panoga, ki ponuja veliko lepih izkušenj in priložnosti, predvsem pa stik z ljudmi, kulturami in še mnogočem. Zato težko rečem, da smo mladi izbrali turizem zato, ker bi prepoznali priložnost samo v njegovem ekonomskem smislu.
Je pa sedanji čas težak, tudi v turizmu. Zato mislim, da se ustvarja odličen prostor ravno za takšne iniciative, ki bazirajo na prostovoljstvu, preboju mladih, novih idejah in inovativnosti. Zato verjamem, da bodo mladi, ki se bodo vključili v DMT, pridobili potrebna znanja, izkušnje in povezave, da bodo kasneje lažje vstopili na trg dela, kjer bodo delovali kot odgovorni in proaktivni posamezniki, ki bodo slovenskemu turizmu odpirali nove dimenzije. To je naše poslanstvo.

Po drugi strani pa je turizem tudi ena izmed najbolj onesnaževalnih dejavnosti, kajne?
Tako je. Ker je turizem največja gospodarska panoga na svetu, temu primerno tudi veliko onesnažuje. Tu gre predvsem za onesnaževanje, povzročeno s transferji. Po teoriji naj bi tam, kamor greš kot turist, ustvaril več smeti in porabil več vode, kot doma. Zagotovo pa drži, da bomo zaradi izpuhov, ki jih proizvajajo letala, čez nekaj let jedli bolj kisle paradižnike in da nas bo sonce na plaži bolj opeklo.
Dvomim, da bo kmalu prišlo do preobrata, ko bo ljudem več pomenilo zdravje našega planeta, kot njihovo (mentalno) zdravje, ki ga pregovorno negujejo na potovanjih. Zato pozdravljam vse trajnostno naravnane turistične iniciative in pa predvsem, dragi Slovenci, počitnikovanje v domovini.

Še nekaj let nazaj je veljalo, da je za uspešen turizem dovolj dobra klima in naravne danosti, v zadnjih letih pa vidimo, da so za uspeh v turizmu nujno potrebne dobre zgodbe. Vas je kakšna še posebej navdušila? Ste pri kakšni z društvom že sodelovali?
Kot že omenjeno smo maja organizirali mednarodni prostovoljski tabor »Razvoj turizma v zidanicah kot unikatnega turističnega produkta na podeželju«, kjer smo ob strokovni podpori Zavoda Volluntariat Slovenija sodelovali s Konzorcijem turizem v zidanicah, na pomoč pa nam je priskočil tudi projekt T-lab, s katerim smo izvedli Razvojno delavnico za turistične začetnike. Gostili smo prostovoljce iz desetih držav, tudi Mehike, Rusije in ostalih »eksotičnih« destinacij. Zasadili smo mednarodni eko vinograd, pomagali lokalnemu prebivalstvu, spoznavali turistično ponudbo Dolenjske in na koncu predlagali nove turistične produkte in izboljšave, pa tudi nove načine promocije te zgodbe, ki smo jo na nek način soustvarili tudi sami.
Turizem v zidanicah je lep primer inovativnega turističnega produkta, ki me je zagotovo navdušil. Ima vse kvalitete dobre zgodbe. Moj sotaborovodja na taboru, Tomaž Pavlin, direktor Kompasa Novo Mesto, je eden izmed navečjih inovatorjev v slovenskem turizmu in od njega smo se veliko naučili. Prostovoljski tabori za razvoj slovenskega turizma bodo zagotovo ena od naših glavnih aktivnosti, saj pri tem vsi zelo uživamo in se ogromno učimo.


mitja2


Turizem mladih pa se vendarle razlikuje od turističnih popotovanj starejših. Kje se kažejo razlike?
To je sicer odvisno od narave in motiva, ki v nekem trenutku naredita popotnika. Sam se odlično razumem z upokojenci, s katerimi sem se družil na različnih potovanjih. Druži nas predvsem hedonizem, ko pride do hrane in pijače, ter zanimanje za kulturo.
Ampak če pustimo posebnosti ob strani, sam največji razliki vidim v finančnih virih in motivu za potovanje. Posledice teh dveh razlik so različna izbira transportnih sredstev, nastanitvenih obratov, aktivnosti na potovanju, trajanja potovanja, izbire destinacij,…
Razlike, na katere radi pozabljamo in se težko merijo, se po mojem mnenju kažejo tudi v izkušnji/dojemanju destinacije, odnosu turistične industrije in lokalnega okolja do popotnikov, v socialnih dejanjih, ki so sprožena med potovanjem in po samem potovanju,…

Koliko se mladi učite na primerih dobrih praks iz tujine ter kako ste zadovoljni z razvojem lastnih (spo)znanj in izkušenj?
Na žalost je res še tako, da se moramo večinoma učiti na dobrih praksah iz tujine. Želim pa si, da bi imeli nekoč tudi pri nas veliko referenčnih inovativnih produktov in poslovnih modelov, iz katerih bi se učili. Seveda pa bo spremljanje globalnih trendov ključno pri dohajanju in razvijanju turizma.
Sam za najpomembnejše štejem izkustveno učenje. To pa sploh v turizmu zahteva veliko potovanj, vključenosti, praktičnih izkušenj, proaktivnosti in predvsem radovednosti(!). Zaenkrat tu še čutim malo pomanjkanja. DMT bo poizkušalo ustvariti okolje, kjer bomo z lastnimi izkušnjami in (spo)znanji zadovoljni. Vsega izobraževalne ustanove seveda ne morejo ponuditi, še vseeno pa potrbujemo do neke mere strukturiran sistem pridobivanja teh neformalnih znanj in izkušenj, ki je ena od naših prioritet in pri katerem bi si želeli čim bolj sodelovati z vsemi deležniki v slovenskem turizmu.

Kje mladi vidite bistvo v potovanju? Gre za spoznavanje novih ljudi, krajev, narave, običajev…?
Ob predpostavki, da ima vsa mladina podobne vrednote in »bistvo« potovanja, bi tisti, ki bi v turistični paket ali destinacijo najbolje zbral splet motivov, ki so delno našteti zgoraj, zadel terno. Sam se tu še vedno ne morem čisto opredeliti.
Moja spoštovana kolegica Neja Petek, direktorica marketinške agencije Nea Culpa, ki je specializirana za turizem bi rekla, da » se magija zgodi takrat, ko se vrednote turista ujamejo z vrednotami destinacije«.
Torej, katera destinacija je najbolj »mladinska«? Trenutno to po mojih osebnih izkušnjah najbolje uspeva Barceloni, ki ima pravo mero in kombinacijo kvalitet, ki zanimajo mladino. Interpetacijo prepuščam bralcem.

Pravijo, da za turizem ni boljše reklame, kot priporočila navdušenih turistov pa tudi domačinov, ki gredo »od ust do ust«. Kako dobro mladi v turizmu poznate Slovenijo?
Poznavanje Slovenije je med mladimi, ki delajo v turizmu, izredno slabo. Po pravici priznam, da je tudi sam ne poznam tako, kot bi si to želel. Spet pa našo državo poznamo bolje, kot katerikoli drugi tujci poznajo svoje države. Ker smo majhni. Zato naše ekskurzije ne bodo usmerjene zgolj na tuje destinaceje, ampak tudi in predvsem na Slovenijo, ki jo bomo mladim pokazali tako, kot gre in z obiskom najboljših turističnih praks.
Sicer pa menim, da smo Slovenci dobri ambasadorji naše države. Nenazadnje ne gre samo za poznavanje destinacije, temveč za kulturo in vrednote, ki jih izžarevamo Slovenci in so pri tujcih običajno zelo dobro sprejete. Iz tega vidika me zato sploh ne skrbi, da o naši državi ne bi širili dobrega glasu. Nenazadnje ljudje potujemo k ljudem, pa naj bo v itinerariju še tako zanimiva kulturna ali naravna znamenitost. Le malo nas je in tako naša usta dosežejo malo ust…

T. i. skvotanje prostorov, couchsurfing in še kaj podobnega – lahko malo razložiš, za kaj gre?
Kljub temu, da sem se pod mentorstvom antropologinje dr. Irene Weber lotil raziskovanja skvotov kot turističnih privlačnosti, lahko rečem, da imata v okvirih turizma zgornja pojma malo skupnega. Gre za dve relativno novi družbeni praksi, ki sta razmah doživeli prav v okvirih mladine.
Skvotanje je deloma nelegalna zasedba zapuščenih prostorov, stavb ali zemljišč, večinoma z namenom bivanja ali kulturnega udejstvovanja. Med najbolj znane evropske skvote, ki so zanimivi tudi s turističnega vidika, štejem Christianio v Köbenhavnu, bivši Tacheles v Berlinu, kjer je skvoterska scena med najbolj razvitimi in pa nenazadnje ljubljansko Metelkovo, ki je vsaj med mladimi in pa tudi starimi ljubljanska atrakcija št.1, čeprav si tega nihče noče priznati. Prav Metelkova komunicira sporočilo odprtosti in naprednosti naše družbe turistom, v katerih državah so skvoti nekaj običajnega in je zato vsaj s turističnega vidika neprecenljiva. V kolikor so skvoti na destinaciji odprte narave, vanje gravitira veliko mladisnkih turistov, predvsem zaradi kulture in zabave.
Couchsurfing (www.couchsurfing.org) je svojevrsten fenomen. Gre za največjo svetovno popotniško skupnost, katere član sem že nekaj let tudi sam. Gre za institucionalno spremembo oz. inovacijo, ki je povsem spremenila način potovanj, predvsem mladih. Znotraj te skupnosti popotniki na domu brezplačno gostijo popotnike, izmenjavajo informacije, organizirajo srečanja, dogovarjajo se za skupna potovanja,… Turisti še nikoli niso bili tako »blizu« destinaciji in ljudem.
Podobnih družbenih inovacij, ki imajo kaj opraviti z mladinskim turizmom, je za eno knjigo ali več. Meni osebno je najbolj všeč razmah »free tour-ov«, katerih udeleženci so v večini mladi. Gre za vodenje po mestu po sistemu »plačaj, kolikor se ti zdi«.

Kje vse si sam že bil in kam si še želiš oditi?
Prepotoval sem že vse evropske države, lansko leto sem bil v kavkaških državah, videl pa sem tudi nekaj severno-afriških držav. Med svoje največje podvige štejem kolesarjenje v Istanbul, večkratna večmesečna potovanja z vlakom po Evropi (InterrRail) in recimo poletno delo v Barceloni in na Islandiji.
Letos se v duhu trenutnih aktivnosti podajam na dvo- do tro-mesečno potovanje po Sloveniji, na katerem nameravam pretakniti vse zanimive kotičke naše male države. Verjamem, da jih je veliko. Menim, da bi moral nekaj podobnega nujno storiti prav vsak turistični delavec v Sloveniji.

Kje vidiš prihodnost slovenskega turizma? In kako pot do le-te utira društvo mladih v turizmu?
Ker sem strasten do tega, kar delam, seveda prihodnost slovenskega turizma vidim v mladih in v inovativnosti, ki sta področji, na katerih delujem. Mladi, ki bodo slej ko prej (upam, da v čim večji meri) prevzeli slovenski turizem, morajo predvsem dobiti veliko več mednarodnih izkušenj in primernih znanj, ki bodo delovanje našega turizma dvignila na višjo in mednarodno primerljivo raven.
Večina turistične ponudbe po mojem mnenju še vedno čaka obisk Tita ali kakšnega drugega partijskega funkcionarja, namesto, da bi si na zahodu ogledovali ogromen bazen turistov, ki bi jih Slovenija s svojimi privlačnostmi lahko veliko bolj zanimala. Tudi v ta bazen bi sa lahko pogledali in kot v zrcalu naredili primerno samorefleksijo.
Tu pridemo do problema inoviranja v turizmu, ki je po mojem mnenju še vedno na nezadostnem nivoju. Kaj vse bi se dalo ustvariti… Kot, da storitvene inovacije ne bi obstajale in se lahko inovira samo v tehnologiji in gradnji. Prepričan sem, da prav inovacije, novi pristopi, nove aktivnosti, novi poslovni modeli in nenazadnje že vsaj inovativen marketing lahko naredijo velik korak naprej.
DMT se ozirajoč na zgornja dva odstavka želi usmeriti predvsem na izobraževanje mladih z najrazličnejšimi dogodki in projekti, pri čemer bodo uporabljene predvsem tehnike neformalnega učenja. Želimo tudi premostiti razlike med mladimi in gospodarstvom, za kar si bomo prizadevali s pomočjo pri praksah, ogledi na terenu, sistemom »job shadowinga«, dialogom s turistično industrijo in usposabljanjem mladih.
Ker pa smo sami zgolj mladi in do neke mere neizkušeni entuziasti, je to še eden od razlogov, da smo si v društvu omislili strokovni svet mladih, najodličnejših profesionalcev in akademikov v slovenskem turizmu, ki nam bo pomagal izvesti te aktivnosti na primeren način. Želimo se povezovati s stroko, ustvarjati, pomagati, ne pa mlatiti prazne slame. Mislim, da je prostovoljstvo vredno največ, ko ima pred seboj cilj in načrt, kako ta cilj doseči.
Zato vabim vse mlade s podobnimi cilji, da se nam pridružijo.


Barbara Boh in Žana Leskovar, junij 2013

142. pogovor