Marija Terezija

marija terezija

Na današnji dan je pred 231 leti umrla Marija Terezija, nadvojvodinja Avstrije, kraljica Ogrske in Češke ter vladarica habsburških dednih dežel. Izhajala je iz mogočne rodbine Habsburžanov, ki so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi, in so oblast po 650 letih izgubili z razpadom Avstro-Ogrske, leta 1918.

Rojstvo Marije Terezije
Marijin ded, Leopold I., je imel s svojo tretjo ženo Eleonoro Pfalsko-Neuburško dva sinova, Jožefa in Karla. Jožef bi moral kot starejši prevzeti krono, vendar je pri triintridesetih letih nenadoma umrl in krona je tako pripadala Karlu VI. Karel si je za kraljico izbral Elizabeto Kristino. Glavna naloga kraljic v tistih časih, je bila rojevanje otrok. Posebej pomembno je bilo rojstvo dečkov, ki so kasneje nasledili svojega očeta.

Za Elizabeto Kristino so sprva misli, da je neplodna, vendar je po petih letih poroke končno rodila težko pričakovanega sina Leopolda. Vendar sreča ni trajala dolgo, saj je Leopold po nekaj mesecih umrl. Kraljica je naslednje leto ponovno zanosila in 13. maja 1717 se je rodila hči Marija Terezija. Oče rojstva hčere ni bilo posebej vesel, želel si je sina, ki bi ga po njegovi smrti lahko nasledil. Marija Terezija je kasneje dobila še dve sestri, Marijo Ano in Marijo Amelijo, ki pa je komaj 6-letna umrla.


marija terezija2
Mladost Marije Terezije
Foto: Wikipedia

O mladosti Marije Terezije ni znano veliko. Že od zgodnjih let se je družila z odraslimi in svojega očeta pogosto spremljala na posvetovanjih. Rezka, kot so jo klicali, je oboževala ježo in njen oče jo ji je zaman prepovedoval, saj je menil, da je dolžnost cesarjeve hčerke predvsem ta, da se uči dobrih manir. Bila je neubogljiv otrok, posebej kar se je zadevalo oblačenja, saj ni marala takratnih širokih in težkih modernih oblek, ki so ji celo onemogočala prehod nekaterih vrat.
Kot na vseh evropskih dvorih, so Marijo Terezijo zaročili še zelo mlado. Ko je praznovala svoj šesti rojstni dan, jo je oče zaročil s petnajstletnim Klemnom Lotarinškim, vnukom Lorenskega vojvode, s katerim je bila Marija tudi v daljnem sorodstvu. Klemen je kmalu po zaroki umrl. Njegov oče je Karlu VI. poslal pismo o sinovi smrti, hkrati pa je kralju ponudil za Marijinega moža svojega prvorojenca Franca Štefana. Kmalu zatem je Franc Štefan prišel živeti na dunajski dvor, da bi ga Karel VI. lahko bolje spoznal. Karlu se ponujeni sin ni zdel primeren za moža Marije Terezije, a vendar je usoda hotela, da sta se zaljubila. Leto kasneje je moral Franc zapustiti dvor, saj je njegov oče umrl in Franc je moral prevzeti vlogo Lotarinškega vojvode. Karel je medtem Marijo kljub njenemu neodobravanju zaročil s Friderikom Pruskim.
Poroka Marije Terezije in Franca Štefana
Francoski kralj je Avstriji napovedal vojno. Po dveh letih vojne je Karel spoznal, da bo najboljša rešitev, da s Francijo sklene premirje, saj je bil sam šibkega zdravja, poleg tega pa je bila državna blagajna prazna. Francoski kralj je v zameno za premirje zahteval Loreno, katere vojvoda je bil Franc Štefan. Karel VI. postavi Francu Štefanu ultimat, da se lahko poroči z Marijo Terezijo, če se bo v zameno odpovedal Loreni. Franc Štefan se je osramočen odpovedal ozemlju in Lorena je prešla pod francosko oblast, s tem pa je bilo Avstrijsko cesarstvo rešeno. Tako se je 12. februarja 1736 z Marijo Terezijo poročil.
Marija Terezija postane vladarica
Karel VI. je vse bolj dvomil, da bo dobil moškega potomca in skrbelo ga je, da bo šlo Avstrijsko cesarstvo po njegovi smrti v tuje roke. Zato je leta 1713 razglasil pragmatično sankcijo, s katero je Marija Terezija dobila pravico do vladanja po Karlovi smrti. Čeprav so se mnogi evropski monarhi s pragmatično sankcijo ob njenem nastanku strinjali, se je po Karlovi smrti leta 1740 začela vojna za avstrijsko nasledstvo. Še istega leta je Frederik II., kralj Prusije, vpadel v Šlezijo in jo okupiral, Bavarska in Francija pa sta napadli zahodna področja takratne Avstrije, vendar se je Mariji Tereziji uspelo obdržati na prestolu, čeprav je neizkušena Marija izgubila kar nekaj ozemelj.
Marija Terezija je leta 1740, ko ji je bilo komaj 23 let, postala cesarica vseh habsburških dednih dežel ter Ogrske in Češke.
Karel VI. Svoji hčeri pred smrtjo ni posredoval nobenih informacij o delovanju vlade, saj je pričakoval, da bo Marija oblast prenesla na svojega moža. Tako se je vsega morala naučiti sama. Ko je mlada cesarica nasledila svojega očeta, je bilo cesarstvo v zelo slabem stanju, brez prave gospodarske, politične ali vojaške moči. Tudi pravna ureditev je bila oslabljena in tik pred propadom.
Marija je za cesarja imenovala tudi svojega moža, vendar ga vladanje ni posebej zanimalo in je sprejemanje odločitev prepustil ženi. Ljudje ga niso preveč marali, saj se je med drugim pri vojskovanju izkazal za zelo nesposobnega. Znan je bil po svoji nezvestobi in je pogosto zahajal v bordel. Franc Štefan je leta 1765 zaradi srčnega napada nepričakovano umrl. Po njegovi smrti se je Marija Terezija še 15 let oblačila v črno.

franc štefan
Foto: Wikipedia

Vsi otroci Marije Terezije
V zakonu s Francem Štefanom se jima je rodilo 16 otrok, 5 sinov in 11 hčera, a kar nekaj izmed njih ni doživelo starosti. Najbolj znana sta bila Franc II. in Marija Antoinetta. Slednja je slovela po razsipnem in razkošnem življenju. Znana je po izjavi »Če ljudje nimajo kruha, pa naj jedo potico,«, ko je večino ljudstva v času Francoske revolucije živelo v pomanjkanju. Nesrečen je bil tudi njen konec, ko je bila leta 1793 zaradi izdaje usmrčena z giljotino.
Svojega najstarejšega sina Jožefa II. je Marija Terezija priznala za sovladarja in cesarja, vendar mu je omejila moč, ker se ji je zdel zaletav in aroganten. Po njeni smrti je Jožef II. v naslednjih desetih letih prevzel samostojno vladanje. Na prestolu ga je nato nasledil njegov brad Leopold II.
Reforme
V času Marije Terezije in Jožefa II. se je država vsestransko krepila. Ni prihajalo do večjih kmečkih uporov, saj se je položaj kmeta izboljšal. Povečalo se je tudi trgovanje, ki je bilo zaradi enotnega carinskega ozemlja mnogo lažje in hitrejše. Državna blagajna se je počasi polnila, k čemer je precej pripomogla povečana davčna obveznost. Poleg tega je Marija Terezija preštela prebivalstvo, oštevilčila hiše, reformirala sistem davkov, da bi zagotovila redne dohodke za vzdrževanje vojske in vlade. Češka in avstrijska kanclerstva je združila v en sam administrativni urad. Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Prekinila je zavezništvo z Veliko Britanijo in ga okrepila z Rusijo ter Francijo. Poskrbela je za izobrazbo prebivalstva, zato je moral vsak otrok vsaj dve leti obiskovati osnovno šolo. Ustanovila je vojaško akademijo in akademijo inženirskih znanosti. Zahtevala je tudi, da Dunajski univerzi dodelijo dovolj sredstev, da postane medicinska fakulteta učinkovitejša.
Reforme so ugodno vplivale tudi na slovensko ozemlje. Z uvedbo obveznega šolstva se je močno zmanjšalo število nepismenih ter povečalo število izobražencev. Na našem ozemlju so se širile nove poljedelske kulture, uvedena je bila ”Družba za kmetijstvo in koristne umetnosti”, ki je poučevala na področju obrti in kmetijstva. Začetno stanje nestabilnosti se je Avstrijskem cesarstvu izboljševalo in počasi se je razvijala modernizirana država.
Marija Terezija in Slovenci
Slovenci so imeli Marijo Terezijo zelo radi. Na takratnem ozemlju slovensko govorečega prebivalstva je uvedla slovenske šole, da bi se otroci lažje usposobili za vstop v nemške šole. V Ljubljani je leta 1774 ustanovila študijsko knjižnico. Podpirala je slovensko umetnost, še posebej poezijo. Pod njenim vodstvom so napredovale vse veje znanosti, umetnosti in obrti.
Spomenik Mariji Tereziji
Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi je v Šenčurju leta 2008 postavilo spomenik krompirju in Mariji Tereziji, saj ima največ zaslug, da so Kranjci v drugi polovici 18. stoletja začeli saditi to poljščino – 16. 5. 1767 je namreč izdala ukaz o sajenju krompirja.
Smrt Marije Terezije
Marija Terezija je leta 1780 po štiri desetih letih vladanja umrla. Bila je edina ženska vladarica v celotni zgodovini Habsburžanov. Friderik II.,njen največji nasprotnik, je o Mariji Tereziji nekoč dejal: »Naposled imajo Habsburžani dedca in še ta je ženska.«

Agata Šimenc, november 2011

VIRI:
http://ejournal.eduprojects.net/Spletko/index.php?action%5B%5D=IArticleShow::showArticle(45834)
http://www.gorenjskiglas.si/novice/zanimivosti/index.php?action=clanek&id=19650
http://www.zpm-mb.si/attachments/sl/285/Zenske_ki_so_spremenile_svet.pdf
http://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Terezija