Mag. Iztok Bricl: “Na trgu so vedno nove tržne niše, saj je to zakonitost razvoja”



Osrednji prireditveni center v Sloveniji Gospodarsko razstavišče, ki gosti raznotere prireditve, največ pa je sejemskih, med drugim beleži tudi obisk Al Gora, Naomi Campbell in Bena Afflecka. Ker je trajnostni razvoj in okoljska naravnanost vedno bolj pomembna, tudi na Gospodarskem razstavišču poskrbijo za recikliranje vseh vrst odpadkov ter za učinkovito uporabo energije in vode. Pogovarjali smo se z direktorjem mag. Iztokom Briclom.


bricl2
Foto: Dragan Arrigler


Gospodarsko razstavišče je prireditveni center, ki praktično gosti vse večje sejme in prireditve. Koliko dogodkov se zvrsti v enem letu?
Poslanstvo Gospodarskega razstavišča (GR), osrednjega prireditvenega centra v Sloveniji, je organizacija raznoterih prireditev. Svojo dejavnost smo razdelili na tri t.i. stebre: na sejemske prireditve, kongrese in poslovne konference ter dogodke in doživetja, to je na razne kulturnozabavne dogodke, koncerte, med njimi najbolj odmevne elektronske glasbe in jugo estrade, sprejeme ipd. Največ se pri nas zvrsti sejemskih prireditev – kar 20 letno; od tega jih je osem v organizaciji GR:
Januarja:
Alpe–Adria: Turizem in prosti čas
26. 1.–29. 1. 2012
Mednarodni sejem s ponudbo vseh turističnih destinacij regije Alpe–Jadran, tujih destinacij in konkretnih možnosti za preživljanje prostega časa

Salon plovil
26. 1.–29. 1. 2012
8. salon manjših športnih in turističnih plovil z mednarodno udeležbo

Marca:
Sejem Dom
6. 3.–11. 3. 2012
51. mednarodni sejem ponudbe za dom: gradbeništvo in stavbno pohištvo, ogrevalna in hladilna tehnika, notranja oprema, varovanje ter urejanje okolice

LOS – ljubljanski obrtno-podjetniški sejem
21. 3.–24. 3. 2012

Maja:
MUZA – festival knjige in umetnosti
23. 5. –26. 5. 2012
Nova prireditev s področja kulture

Oktobra:
Narava–zdravje
11. 10.–14. 10. 2012
43. sejem ponudbe izdelkov, dejavnosti in idej za zdravo življenje

Novembra:
Ambient Ljubljana – sejem pohištva
5. 11.–11. 11. 2012
23. pohištveni sejem

In Tehnika
27. 11.–29. 11. 2012
Mednarodni industrijski sejem tehnike, moderne tehnologije, sodobni pristopi, učinkovite rešitve

Marsikdo nas kot organizatorja industrije srečanj, to je poslovnih dogodkov, še ne pozna, zato vlagamo v promocijo te dejavnosti kar največ energije. Praktično ne mine dan, da se na GR ne bi odvilo kakšno poslovno srečanje – poslovna konferenca, seminar, predavanje … Če torej potegnemo črto pod vsemi dogodki, nas na najrazličnejših prireditvah obišče prek 400.000 ljudi na leto.

Pomemben podatek o uspešnosti sejmov je stalna rast in nadgrajevanje ter dopolnjevanje sejemske ponudbe. Kako se sejemska dejavnost razvija pri vas?
Nekateri sejmi pri nas imajo res že dolgo tradicijo, so dobro uveljavljeni med obiskovalci in razstavljavci: najstarejši sejem Dom je vitalen že več kot pol stoletja, nekaj manj sejem Narava-zdravje, turistični sejem je dejaven okrog 30 let, nekaj več kot dvajset let pa se vsako leto odvija pohištveni sejem. Odkar sem sam na Gospodarskem razstavišču, tj. dobro leto in pol, pa smo začeli razvijati tudi nove sejemske prireditve, kot so Ljubljanski obrtno-podjetniški sejem, Festival knjige in umetnosti in In.tehnika.
Pri sejmih je v prvi fazi zelo pomemben idejno-vsebinski koncept: zamejitev panoge, področja, ki ga sejem pokriva, oblikovanje vsebinskih sklopov, razstavni program ter obsejemske vsebine, ki so podprte s strokovnim zaledjem. Seveda se hkrati definirajo tudi ciljne skupine obiskovalcev: je sejem namenjen najširši javnosti, kako jo nagovarjati; koga želimo še posebej pritegniti; je sejem bolj poslovne narave ipd. Sejemske prireditve bodo vedno zanimive in aktualne, ker omogočajo neposreden stik med ponudnikom in povpraševalcem in ker omogočajo vrsto inovativnih pristopov do uspešnega sejemskega nastopa. Tu je še veliko možnosti neizkoriščenih, zato ponekod uvajamo izobraževanje razstavljavcev. To je naša dodana vrednost za skupen uspeh. Odločilne pa so tudi obsejemske vsebine: razna predavanja, predstavitve oziroma svetovanja za obiskovalce. Sejem pa je lahko vzporedno tudi prostor za strokovna srečanja. Na primer na sejmih Alpe–Adria: turizem in prosti čas ali na Domu in Ambientu združujemo strokovnjake na svojih stanovskih srečanjih. Tudi strokovno zaledje jamči za uspešnost sejma.

Prirejate tudi mednarodne sejme. Kateri je najbolj odmeven, morda organizacijsko tudi najbolj zahteven?
Skoraj vsi sejmi pri nas so mednarodni, le da ne toliko v smislu neposrednih razstavljavcev iz tujine, ampak bolj slovenskih podjetij, ki zastopajo tuja. Izjema je sejem Alpe–Adria: TIP. Naš največji turistični sejem smo umestili tudi uradno v regijo Alpe-Jadran, ki obsega regije iz Italije, Avstrije in Madžarske ter Slovenijo in Hrvaško v celoti. Na sejmu se predstavljajo tudi bolj oddaljene destinacije. Največji izziv pa je na sejem privabiti tuje ponudnike bodisi iz omenjene regije bodisi od kod drugod – utemeljiti, potencialnega razstavljavca prepričati, zakaj se mu lahko udeležba na sejmu obrestuje. Znati izdelati zgodbo, s katero ga boste osvojili oziroma se bo z njo identificiral.
Sicer pa je vsak sejem izziv, toliko lažji, če ima za seboj prepričljivo strategijo, cilje, vizijo. Najodmevnejša sejma pri nas sta sejma Dom in Ambient, a nič manj zahtevno ni postavljati ostalih sejmov, ki imajo toliko več manjših, specifičnih razstavljavcev. Posebno poglavje so nove sejemske prireditve, ki zahtevajo še posebej veliko naporov, tudi glede oglaševanja in PR. Znano je, da vsak nov dogodek potrebuje vsaj nekaj let, da si pridobi svojo publiko.

Obiskujete tudi sejme v tujini – se v Sloveniji lahko primerjamo s kom izven naših meja, smo lahko komu zgled?
Slediti tredom, spremljati konkurenco, velike in male, se od njih učiti, hkrati ideje od drugod nadgrajevati je poslanstvo vsakega tržnika, ki dela v tej storitveni dejavnosti. Sam sem v zadnjem času obiskal sejme na Dunaju, Celovcu, Zagrebu in Beogradu, naši tržniki spremljajo sejme v Londonu, v Milanu, Münchnu in drugod. Naj omenim, da je GR od lani član CEFA, kooperacijskega združenja sejemskih družb srednje, južne in vzhodne Evrope, katerih namen je okrepiti mednarodni pomen sejmov na tem geografskem območju. Letos aprila smo na GR gostili udeležence seminarja za mlade menedžerje s področja sejemske industrije. Bili so navdušeni nad našimi storitvami; razprava med predavatelji in udeleženci je pokazala, da delamo dobro. Samoumevno pa je, da se je treba strokovno kar naprej izobraževati, izpopolnjevati, razvijati, rasti …


bricl1
Foto: Dragan Arrigler


Imate občutek, da so še tržne niše – tematike, ki bi lahko našle prostor na vašem sejmišču in dosegle potrebno zanimanje obiskovalcev?
Na trgu so vedno nove tržne niše, saj je to zakonitost razvoja. Trg se spreminja, prilagaja na trenutne razmere, tako je tudi s sejemsko dejavnostjo. To je živ organizem. Ozrimo se v preteklost: na GR so se odvijali sejmi, ki jih je pokopal čas. Poglejte, na primer, samo, kaj se je zgodilo z modno industrijo v Evropi. To ne pomeni, da sejem mode v Ljubljani ne bi bil dobrodošel, a zasnovan bi moral biti na povsem drugačnih temeljih. Po drugi strani pa je kulinarika področje, ki je večno, vedno aktualno. Letos smo jo ponovno uvedli v sejem Alpe–Adria.

Se s kakšnega dogodka spominjate kakšnega posebnega gosta, morda z njim povezano nepozabno ali nenavadno zgodbo?
Gospodarsko razstavišče je gostilo že veliko uglednih mednarodnih prireditev, od kongresov do kulturnih in družabnih dogodkov in z njimi tudi veliko mednarodno priznanih osebnosti, od politikov do kulturnikov. Al Gore, Naomi Campbell, Ben Affleck, Kevin Costner, velike zvezde iz sveta elektronske glasbe, jugonostalgije. Tudi politične stranke pogosto gostujejo pri nas, vladni predstavniki se udeležujejo otvoritev naših sejmov … Najpogostejša izkušnja, ki jo imamo na GR, je spoznanje, da so tudi VIP osebnosti ljudje kot vsi ostali in da je splošna kultiviranost, odprtost in srčnost vedno tista, ki odpira vrata povsod.

Za katere gospodarske panoge je v Sloveniji po vašem mnenju ali izkušnjah največje zanimanje za sejemsko dejavnost? Kateri sejmi so najbolj obiskani?
Kot sem že omenil, sta sejma z največ obiskovalci pa tudi razstavljavci sejma Dom in Ambient. Ponudbo prek 600 razstavljavcev iz 26 držav na sejmu Dom obišče približno 55.000 ljudi. Ambient pa je prav tako v petih dneh obiskalo 35.000 ljudi in si ogledalo ponudbo 297 podjetij iz 19 držav.

Na nekaterih sejmih, ki načeloma niso namenjeni ravno mlajši publiki (npr. sejem navtike) je moč opaziti veliko osnovnošolcev in srednješolcev. Kako jim približate in s čim prepričate k obisku sejma?
Salon plovil poteka hkrati s sejmom Alpe–Adria: Turizem in prosti čas, ki pritegne tudi veliko organiziranih obiskov šol. To je razlog, zakaj ste mlajše obiskovalce opazili na Salonu. Opazite pa jih lahko tudi na sejmu Narava–zdravje, obiskovalce smo “pomladili” tudi na Domu in Ambientu. Uporabljamo komunikacijske kanale, ki dosegajo tudi mlajše: naše sejemske prireditve se pojavljajo na Facebooku, nagovarjamo jih prek direktnega marketinga ipd.
S svojimi obsejemskimi vsebinami izobražujemo, osveščamo, podeljujemo nagrade, ki spodbujajo trajnostni razvoj, pomen oblikovanja v pohištveni industriji ali inovativnost v turizmu.

Gostite tudi maturante na maturantskih plesih, pripravljate koncerte…Tako imate pravzaprav pokrite vse starostne skupine?
Prizadevamo si, da bi bilo Gospodarsko razstavišče živo, dinamično stičišče, ki bi z raznoterimi dogodki privabljalo različne ljudi glede na interese in starostne skupine.

Na GR upoštevate tudi okoljsko naravnanost. S čim, na kakšen način?
Na GR upoštevamo okoljske vidike delovanja, tako da upoštevamo trajnostni razvoj in odgovornost do okolja: poskrbimo za recikliranje vseh vrst odpadkov ter za učinkovito uporabo energije in vode, prav tako za čim manjšo porabo slednje. Uporabljamo zabojnike za ločevanje 11 različnih vrst odpadkov.
GR je tudi družbeno odgovorno podjetje, ki v tem duhu na svojih prireditvah v obliki različnih projektov, kot so Top ideje – borza oblikovanja, Arhitekturni dialog ipd., ali kako drugače podpira številne visokošolske ustanove, spodbuja organiziran obisk šol na svojih sejemskih prireditvah, je pokrovitelj okoljevarstvenih projektov društva Planet Zemlja in Ekologi brez meja, ki so vrsto akcij za projekt Očistimo Slovenijo 2012 izpeljali na GR. Glede osveščanja trajnostnega razvoja sta zasnovani dve sejemski prireditvi GR: sejem Narava-zdravje v duhu naravi prijaznih izdelkov in storitev, predvsem sklop Zdrava prehrana in Eko dom, ter sejem Dom z nagrado GR Zelena misija za zeleno gradnjo oziroma s strokovnim svetovanjem ZRMK. Zelena pisarna npr. pa je vsebinski sklop na Ljubljanskem obrtno-podjetniškem sejmu.
Lani oktobra smo v okviru sejma Narava–zdravje kot zlati pokrovitelj podprli konferenco Zelena delovna mesta v organizaciji Life Style natural in sprejeli vlogo testnega primera pri določanju meril za zelena podjetja v praksi.
Gospodarsko razstavišče je tudi pokrovitelj oziroma partner prireditev humanitarnih prireditev, npr. Bazar Sila in Beli obroč.

Na sejmu Narava-zdravje je znano, da je vstopnica malce drugačna – odslužen mobitel, baterije… Se ta pristop obrestuje? Je učinek vzajemen – torej stroški pokriti in okolju prizanešeno?
Za zdaj sodelujemo s Si.mobilom, veseli nas, da je odziv tako dober, da spodbujamo pri tem tudi šole in vrtce. Lani si je z odsluženim mobitelom sejem ogledalo 3.775 ljudi. Kar se tiče stroškov, pa vam lahko odgovorim, da nismo prijazni samo do okolja, pač pa tudi do obiskovalcev.

Kam potem z »vstopnicami« obiskovalcev?
Si.mobil sodeluje s podjetjem Interseroh http://www.interseroh-slo.si/si/, ki je poskrbelo za reciklažo odsluženih mobilnikov.

Gospodarsko razstavišče ima 23 večnamenskih dvoran. Je katera od teh izdelana izključno pasivno – dobra izolacija, varčne žarnice…, ali to vpeljujete postopoma?
Po obnovi GR v letih 2005-2009 smo v celoti obnovili steklene fasade, s tem smo bistveno zmanjšali toplotno prevodnost, ogrevanje imamo zagotovljeno iz toplovodnega mestnega omrežja, prav tako je bila že v letih 2005-2009 okoljsko ustrezno posodobljena osvetlitev objektov. V dvoranah in drugih prostorih GR uporabljamo tako svetilke z vačnimi žarnicami kot tudi svetilke z neonskimi žarnicami. Smo v postopku preverjanja možnosti za izkoriščanje sončne energije s pomočjo fotovoltaike.

Za katero od dvoran pa je največ zanimanja oz. jo je najtežje rezervirati?
Leta 2011 je bila najbolj zasedena dvorana Kupola, konkretno: prek 50-odstotna povprečna letna zasedenost.

Ali stranke kdaj zahtevajo »ekološko naravnanost« dvorane?
Predvsem so na ekološko naravnanost dvoran bolj občutljive tuje stranke, ki so navajene visokih standardov iz tujine. Pričakujejo vsaj minimalne pogoje, kot so ločevanje odpadkov, uporabo varčnih žarnic, minimalno porabo vode v straniščnih kotličkih, pipe s senzorji, sušilce za roke namesto papirantih brisač, uporabo vrčev z vodo iz pipe namesto plastenk ali pa balonov z vodo ipd. Imamo pa tudi dober primer ekološke osveščenosti s Convente –mednarodne borze industrije srečanj, na kateri so nas povabili, da izpolnimo vprašalnik o tem, kako ekološko ozaveščeno je naše podjetje. Povedali so nam, da smo se izmed vseh sodelujočih na borzi najbolj odgovorno odzvali …

Ali pri »cateringu« priskrbite slovenske proizvode oz. ponudnike lokalno pridelane, ekološke hrane?
Strankam posredujemo kontakte cateringov s katerimi sodelujemo, naprej pa se dogovorjajo sami. Nekateri izmed njih ponujajo tudi catering z ekološko pridelanimi slovenskimi proizvodi na željo naročnika.

Kaj pa zasebno? Imate stalno nakupovalno vrečko, kupujete slovenske proizvode, ločujete odpadke… skratka, ste okolju prijazni?
Stalne nakupovalne vrečke res nimam, so pa v njej/njih skoraj izključno slovenski proizvodi. Do te teme sem še posebej občutljiv, saj sem dolga leta bil na vodstvenih položajih v slovenski živilski industriji. Pazim, kako se prehranjujem, večinoma posegam po ekoloških živilih.
Odpadke ločujem, prizadevam si, da bi bil okolju prijazen. To je edina možna pot, druge ni.

Hodite na delovno mesto z avtom, s kolesom, z javnim prevozom…?
V službo se vozim s svojim avtom, saj živim na obrobju Ljubljane in praktično nimam druge možnosti.

Kje najraje preživljate prosti čas kar vam ga ostane? Vas vleče kaj v naravo?
V naravi sem pogosto, rad zahajam v bližnje Pohograjsko hribovje. Rad se ukvarjam s športom. Smučam na snegu in na vodi, igram tenis in golf, tečem. Stik z naravo je pomemben za sprostitev od napornega delovnega tedna, šport pa poskrbi za ravnovesje. Zdrava prehrana in gibanje – kot ju spodbujamo tudi na sejmu Narava-zdravje.


Žana Leskovar
Foto: Dragan Arrigler


Maj, 2012
117. pogovor