Leonardo da Vinci



»Če si kdaj okusil letenje, boš po Zemlji vedno hodil z očmi, obrnjenimi v nebo. Od tam si prišel in tja se boš želel vrniti.«

Premilo bi zapisali, če bi označili rojstvo velikega genija za dogodek ob napačnem času. Ker renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar ni imel formalne izobrazbe v latinščini in matematiki, so ga znanstveni sodobniki pretežno prezirali. Leonardo svojih zapiskov niti ni objavljal ali kakorkoli drugače izmenjeval zamisli s sodobniki, zato niso neposredno vplivali na razvoj znanosti in tehnike, ampak so do 19. stoletja ostali nepoznani.

Da Vincijevo življenje
Leonardo se je rodil v vasici Anciato blizu Vincija v Toskani. Njegov oče Ser Piero da Vinci je bil znan notar, mati Caterina pa kmečko dekle. Po drugih virih naj bi bila Caterina tudi Pierova sužnja bližnjevzhodnega izvora, kar pa ni potrjeno. Leonardo je živel, preden se je v Evropi uveljavilo današnje poimenovanje oseb z imeni in priimki. Njegovo polno ime je bilo zategadelj »Leonardo di ser Piero da Vinci« (v prevodu »Leonardo, sin gospoda Piera iz Vincija«), pod svoja dela pa se je podpisoval preprosto »Leonardo« ali »Io, Leonardo« (v prevodu »jaz, Leonardo«). Očetovega imena najverjetneje ni uporabljal, ker je bil nezakonski otrok. Na njegova dela se tudi danes večinoma sklicujejo kot na »Leonardova« in ne »da Vincijeva«.
Leonardo je otroštvo preživel v Vinciju z materjo, starimi starši, stricem, polsestrami in polbrati. Ser Piero je poskrbel, da se je Leonardo naučil brati in pisati, osnov latinske slovnice in matematike. Ko je bil star deset ali enajst let, je odšel v Firence k očetu, kjer je postal vajenec pri slikarju Andreu del Verrocchio, prijatelju njegovega očeta, saj je kazal očitno nadarjenost že kot otrok.
Kasneje je odprl tudi lastno slikarsko delavnico in njegovi vajenci so razširili tudi, kar danes imenujemo Leonardizem (Leonardism-ang.), ki je nadaljevalo Leonardovo načelo, da v naravi ni ostrih obrob. Od leta 1482 do 1499 je delal za milanskega vojvodo Ludovica Sforzo in imel v Milanu lastno delavnico z vajenci.

Umetnost
V zvezi z Leonardom da Vincijem navadno omenjamo zgolj njegovo umetnost, kar je nekoliko krivično do ostalih področjih, na katerih je vzpostavil svoje genialne teorije. Za številne umetnostne zgodovinarje je Leonardo da Vinci ključna osebnost renesančne zgodovine. Vendar celo ta veličastna označba Leonarda da Vincija omejuje, že če izvzamemo bogastvo in trajnost njegovega dela. Ne da se ga vezati na določeno področje in več, kot vemo o njem, bolj skrivnosten postaja. To odpre vprašanja njegove identitete umetnika. Sam Leonardo da Vinci se je norčeval iz “razglaševalcev in deklamatorjev”, iz “lizunov” in “stremuških izobražencev” v Vatikanu. Preziral in zasmehoval jih je, ker le citirajo predhodnike in zaradi pomanjkanja neodvisnosti njihovega duha. Leonardo da Vinci ni imel izobrazbe, kaj šele višje šole ali diplome. Svoje znanje je pridobil z opazovanjem. Skregan je bil z večino bogatih trgovcev z umetninami in pokroviteljev, ko pa ga zaradi svojeglavosti niso več prenašali niti Medičejci, se je Leonardo da Vinci preselil na Milanski dvor.

Velika dela narejena po naročilu
Na Milanskem dvoru je prejel pomembno naročilo: Poslednja večerja in konjeniški kip za Francesca Sforzo. Sliko Devica Marija v skalni votlini pa je naslikal po naročilu bratov de Predis. Leonardo da Vinci je štiri leta preživel v Rimu in čakal naročila, kar je vzbudilo posmeh Medičejcev. Slikar namreč takrat ni slikal brez vnaprejšnjega naročila.
Leonardo da Vinci je umetniško skiciral tudi številne naravne pojave, izume, živa bitja. Te skice so imele enormne vrednosti na znanstvenem področju. Prav iz njegovih del naj bi se začela razvijati znanost, katere toliko iztočnic sedaj poznamo (kemija, anatomija, fizika …). Trdil je, da slikar tekmuje in se pogovarja z naravo. S svojimi raziskovanji je želel odpreti vednost ljudi, želel jim je povedati kaj več, kot so lahko opazili v vsakodnevnem življenju.

Mona Liza naj bi bila nedokončana
Ena izmed teorij trdi, da Leonardo da Vinci nikoli ni dokončal Mone Lize, slika namreč nima obrvi in še nekaj podrobnosti, za katere pa je vseeno mogoče, da so z leti zbledele. Po tej teoriji naj bi Leonardo sliko zapustil svojemu najljubšemu učencu in ne naročniku. Po zapisih o slikanju naj bi mladenko, ki je pozirala, zabavali glasbeniki in glumači. To je relativno verjetno, saj bi njen nasmeh sicer zbledel – pozirala je namreč štiri leta. Na tej sliki se odraža Leonardovo neprekosljivo posnemanje narave. Leonardo je z izjemno občutljivostjo prikazal njen tridimenzionalni obraz, sproščene nakodrane lase, ki jih prekriva tanka tančica. Sedi ob zidu okna, ki se odpira na pokrajino v ozadju. Njene obleke odražajo špansko modo. Lizin mož, ki je trgoval z oblekami, se je gotovo zavedal prevladujoče mode. Leonardo je bil znanec cesarja, brata Lucrezije Borgia, in sestre njenega moža, Isabelle d’Este. Način, kako ima prekrižane roke, se ujema z držo, ki je bila v poznem 15. stol izraz ženstvene vrline in skromnosti. Obleka in drža sta v skladu s tedanjim družbenim načinom, podobno kot so upodobitve madonne skušale odgovarjati stereotipnim pričakovanjem na ta način, da so odražale predstavo o ženski, da je družinsko in krepostno bitje. Portret Mone Lize je mojstrsko uresničenje študij. Leonardo je o tej sliki izjavil: “Dober slikar mora naslikati predvsem dve glavni stvari: osebo in namen, ki ga ta oseba nosi v svoji duši.”


mona liza
Mona Liza
Foto: Wikipedia


Znanost in tehnika
Morda še prepričljivejše od njegovega umetniškega delovanja so njegove študije o znanosti in tehniki. Zapisoval jih je v zvezke in obsegajo okoli 13.000 strani zapiskov in risb, ki združujejo umetnost z znanostjo. Kot levičar je vse življenje uporabljal zrcalno pisanje (kar je razložljivo z dejstvom, da je pero lažje vleči kot potiskati; pri zrcalnem pisanju levoročni pisec vleče pero od desne proti levi). Njegov pristop k znanosti je bil opisen — pojav je skušal razumeti tako, da ga je opisal in izrisal do najmanjše podrobnosti, poskusov ali teorijskih razlag pa ni poudarjal. Vse življenje je načrtoval veliko enciklopedijo z natančnimi risbami vsega.
Leonardo je sprva študiral zgradbo in razmerja, zato da bi jih lahko na svojih slikah natančneje upodobil. Iz njegovih zapiskov je razvidno, da je do leta 1515 seciral več kot 30 trupel obeh spolov in različnih starosti. Ponoči naj bi se tudi večkrat vtihotapil na pokopališče in kradel trupla, ki so mu služila za študij človeške anatomije.
Da bi poudaril svoje razumevanje organskih funkcij, je Leonardo primerjal anatomijo človeka z anatomijo večjih sesalcev. To je bilo rojstvo primerjalne anatomije, vede, ki je do danes v biologiji izjemno pomembna.


davinci2
Foto: Wikipedia


Ugotovitve v astronomiji
Leonardo se je neodvisno od Kopernika dokopal do nekaj izjemnih ugotovitev na področju astronomije. Ugotovil je, da je zemlja zvezda podobna luni- odvisna od sonca in da ni v središču osončja ter v središču vesolja kot so menili učenjaki tistih časov. Imel je lastne poglede na vrtenje zemlje okoli osi; na vsem svetu se ne zdani isto časno tako da je tedaj, ko je naši polovici poldne je na drugi strani polnoč. Dokler Leonardo ni spoznal Luca Paciolija, ni imel temeljitega znanja matematike in geometrije. Zdi se, da ni nikoli študiral geometrije. Pomen Matematike je strnil v naslednjem stavku: Nobene znanosti ne more biti ne da bi uporabili znanje matematike. Leonardo da Vinci je poznal Arhimedovo delo in delo grških in arabskih fizikov. Od predhodnikov ga loči bistroumnost ter moč opazovanja ter odločnosti.

Užival v osvobajanju ptic
Očaran nad letenjem je namenil veliko pozornost preučevanju leta ptičev ter izdelal več načrtov za letalne stroje, med njimi za helikopter za štiri osebe (ki ne bi mogel delovati, ker bi se zaradi ohranitve vrtilne količine vrtel okoli svoje osi) ter lahko jadralno letalo, ki bi lahko letelo. 3. januarja 1496 je opravil neuspešen preizkus letalne naprave lastne konstrukcije.
O njem je znano tudi, da je rad kupoval ptice v kletkah, saj je nato užival v osvobajanju živali iz kletke na prostost.

Izumi z vojaškega področja
Njegovi zapiski vsebujejo tudi številne izume na vojaškem področju: mednje prištevamo strojnico, oklepljen tank na človeški ali konjski pogon, kasetne bombe itd. V poznejših letih je sicer zavzel stališče, da je vojna najslabša od človekovih dejavnosti. Drugi izumi vključujejo kroglični ležaj, podmornico, napravo z zobniki, ki so jo tolmačili kot prvo mehanično računalo, ter avtomobil na vzmetni pogon. V letih, ki jih je preživel v Vatikanu, je načrtoval široko uporabo sončne energije, tako da bi z vboklimi zrcali segreval vodo.

Ali ste vedeli, da:
- je zadnji Leonardov zvezek Codex Leicester novembra leta 1994 zamenjal lastnika
- ga je za 31,8 milijona dolarjev kupil ameriški multimilijarder Bill Gates
- da Da Vincijevo delo igra pomembno vlogo v knjigi Da Vincijeva šifra
- je bil da Vinci vegeterijanec.

Potujoča razstava na Gospodarskem razstavišču
Največjo svetovno potujočo razstavo o Leonardu da Vinciju, ob kateri doživite dediščino največjega genija v zgodovini človeštva, si lahko ogledate vse do 12. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Prek 200 fascinantnih, interaktivnih in poučnih eksponatov ga predstavlja v luči, izumitelja, znanstvenika, raziskovalca človeške anatomije, inženirja, arhitekta, filozofa in ne nazadnje renesančnega umetnika.

Viri:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Leonardo_da_Vinci

http://artmarketingsecrets.com/2010/03/leonardo-da-vinci-12-interesting-facts.html

http://www.buzzle.com/articles/facts-about-leonardo-da-vinci.html