Ledeni možje

Bližajo se trije možje, v spremstvu dame, in vsi v sebi nosijo vremensko zaznamovanost. Ljudje so namreč že davno za glavne krivce mrzlega in mokrega vremena v maju razglasili t. i. ledene svetnike. Ti vremenski nesrečniki so sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij, del krivde pa nase prevzame še sv. Zofija, ki jo ljudski jeziki poznajo kot ‘mokro’ Zofko.
Ljudska modrost pravi: »Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni v začetku, je pa gotovo ob koncu.« Stoletne izkušnje učijo, da se maj v začetku rad shladi. Po prvi pomladanski toploti se zdi hlad še občutnejši, nevarnost slane ali pozebe pa je precejšnja. Ljudje so vremenska pravila že zelo zgodaj začeli vezati na svetniške godove. Tudi v tem primeru. Za tri ‘nevarne’ dneve v maju so tako prav po nedolžnem postali odgovorni sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij. Včasih so ti svetniki namreč godovali 2., 3. in 4. maja. Z uvedbo gregorijanskega koledarja v 16. stoletju pa so se njihovi godovi premaknili za deset dni naprej, z njimi pa je šla tudi vera o začetnem majskem mrazu vse do sredine meseca. Ledenim svetnikom sledi sv. Zofija, ki ji ljudski jeziki pravijo ‘mokra Zofka’. Včasih so tudi njo prištevali v skupino ledenih svetnikov. Pa poglejmo, kdo so torej naši ‘vremenski nesrečniki’.
Pankracij, zavetnik otrok in cvetja
Prvi od nedolžnih krivcev za morebitno slabo vreme je sv. Pankracij, ki goduje 12. maja. Doma je bil iz Frigije v Mali Aziji. Še kot deček je izgubil premožne starše in se s stricem podal v Rim. Tu je spoznal kristjane in tudi sam postal eden izmed njih. To je bilo ravno v času najhujšega preganjanja kristjanov, za časa vladavine cesarja Dioklecijana. Čeravno mlad, je bil stanoviten in trden v svoji veri, tudi ko mu je sam cesar grozil s smrtjo. Ker ga ni prepričal, da bi častil rimske bogove, so ga leta 304 ob Avrelijski cesti v Rimu obglavili z mečem. Dve stoletji za tem so na kraju njegove usmrtitve postavili baziliko, današnjo cerkev San Pancrazio. Ob smrti je imel komaj rosnih štirinajst let, zato velja za zgled nedolžnosti. Postal je mogočen zavetnik otrok, mladih rastlin in cvetja. V vseh časih je bil zgled mnogim pri ohranjanju stanovitnosti v veri. K njemu po pomoč se lahko obrnemo tudi, če imamo bolečine v glavi, krče vseh vrst ali proti krivi prisegi. V umetnosti ga upodabljajo kot mladeniča z mučeniško krono ali s palmo v roki.

ledeni2

Servacij pripomore k sreči in uspehu
Sv. Servacij goduje 13. maja. Ta živahni svetnik se je rodil v Armeniji, po burni mladosti pa ga je pot zanesla v Sveto deželo. Tu se je dal posvetiti v duhovnika, nato pa šel misijonarit po svetu. Večino življenja je preživel v Belgiji, kjer je bil škof v Tongernu. Bog ga je menda večkrat rešil iz nevarnosti, zato je njegove ime, ki v slovenščini pomeni Rešeni, kar na mestu. Umrl je leta 384 v Maastrichtu na Nizozemskem. Legenda pravi, da njegovega groba nikoli ni pokril sneg, četudi ga je bilo povsod naokrog veliko. To naj bi bil dokaz njegove svetosti, zato so nad njegovim grobom zgradili cerkev. Sv. Servacija častijo kot zavetnika zoper pozebo ter miši in podgane. Nanj se obračajo tisti, ki jih trga revma, so ohromeli, imajo bolečine v nogah ali strah pred smrtjo. Je tudi priprošnjik za srečo in uspeh. Upodabljajo ga s škofovsko palico, z naočniki in s ključi.
O Bonifaciju vemo malo
Zadnji med ledenimi svetniki, sv. Bonifacij, goduje 14. maja. Mučeniška smrt naj bi ga doletela leta 290 v Tarzu v Turčiji. Preganjalci kristjanov naj bi ga vrgli v vrelo smolo, natančnejših podatkov o njem pa nimamo. Naši predniki so veliko dali na ledene svetnike. V dneh njihovih godov so kurili po sadovnjakih in vinogradih, da bi se obvarovali slane in pozebe. Ko so bili ti nevarni dnevi mimo, so si končno lahko oddahnili. Že ljudska modrost namreč pravi: »Po svetem Servati ni mraza se bati,« ali »Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče.«
Zofija, ki goduje 15. maja, je, kot pove njeno ime, ki v latinščini pomeni modrost, simbol učenosti.
Legende o njenem življenju so si različne, pogosto pa jo upodabljajo kot mater treh hčera s palmo, knjigo ali nečkami v rokah.
Majski svetniki in vrtna opravila
“Pred Pankracijem naj poletnih ne bo dni, da za Ksaverijem slana polj več ne mori.”
Majske svetnike so naši predniki jemali zelo resno. Sveta Zofija naj bi „žegnala zemljo“, zato so na njen god otroci prvič smeli bosi iz hiše, njihove mame pa so na ta dan na balkone postavile korita z balkonskimi rastlinami.
V dneh pred Zofko, ko godujejo ledeni možje, so v sadovnjakih in vinogradih pogosto kurili krese, da bi bodoči pridelek zaščitili pred pozebo.
Danes se ob omembi Zofke in ledenih mož večina le namuzne, a če želimo na svojem vrtu pridelati obilico zdrave zelenjave in sadja, sledenje stoletja starim nasvetom nikakor ne bo odveč.
Tako naj pred Zofkinim godom nikakor ne bi na prosto sadili toplotno občutljivega paradižnika, pa tudi z nekaterimi drugimi rastlinami, kot so kumare, bučke, jajčevci in artičoke bo, še posebej, če na vrtu nimamo tople grede ali možnosti pokrivanja sadik, bolje počakati. Enako velja za fižol.
Ali ste vedeli?
– Nekdanjo veliko priljubljenost imena Pankracij dokazujejo priimki, ki so nastali iz njega oziroma njegovih različic: Pankračič, Pangrec, Pangeršič, Pangeršek, Pangrič, Pongarc, Pongarčič, Pongrašič.
– V Sloveniji je Servacij unikatno ime, ki je dandanes zapisano samo še v koledarju, zato tudi ni izpeljank iz tega imena.
– Po nekem zemljiškem lastniku Bonifaciju se zelo verjetno imenuje Bonifacija, ki je del Viča v Ljubljani.
– Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji število ženskih oseb z imenom Zofija: 2.187. Med vsemi ženskimi imeni pa je ime Zofija po pogostosti uporabe uvrščeno na 118. Mesto

Viri:
Njena.si/
http://dominvrt.si/clanek/rubrika/dobro-je-vedeti/krivi-so-ledeni-mozje.html

En komentar to “Ledeni možje”

  1. Komentiral/a jaka dne 13. May 2013

    Spomnim se PRED NEKOLIKO LETI, da je padel sneg tam okoli 20.ali 21.maja.
    Tako da ni ZIHER,da NE bo letos, ko je še toliko SNEGA PO GORAH,HRIBIH,ŠE IZREDNO HLADNO V VIŠINAH,PADEL KAKŠEN SNEG TUDI V MAJU PO NIŽINAH.