Koncept trajnosti na vseh stopnjah izobraževanja nujen za trajnostno prihodnost

Včeraj je na temo Trajnostni razvoj kot načelo vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji potekal posvet, na katerem so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, ki so predstavili različne poglede na to temo. Tako smo lahko spoznali, kakšen pomen se pripisuje temu in kako pomembno je, da se o tem osvešča že od malih nog ter kasneje v celoti gradi na tem, če želimo, da to dejansko uspe.

Kot je povedal dr. Dušan Plut se bo pokazala potreba po varstvu geografskega okolja za trjanostno zasnovano vzgojo in izobraževanje, dr. Marko Debeljak z inštuta Jožefa Štefana pa je poudaril pomen vgrajenosti koncepta trajnosti v celoten izobraževalni sistem, v kolikor hočemo, da to postane najvišja družbena vrednota, s čimer se je strinjala tudi Nada Pavšer, ustanoviteljica ekošol Slovenije, saj, kot je dejala, je prepričana, da mora izobraževanje za trajnostni razvoj postati celovit pedagoški proces in ne le dodatek k obstoječemu.

S tem pa se je strinjala tudi dr. Lučka Kajfež Bogataj, katere ključno sporočilo je bilo, da je potrebno mlade naučiti vrednot, vedenja in življenjskih navad, ki so potrebni za trajnostno prihodnost, tako je potrebno načela trajnostnega razvoja vključiti v najrazličnejše učne procese, tudi v konkretnih lokalnih situacijah.

V povezavi s konceptom trajnosti je dr. Jože Mencinger opozoril na želje držav, da dosegajo gospodarsko rast in na dejstvo, da le-ta očitno ni brezmejna, a da zdajšnja gospodarska kriza kljub vsemu dogajanju ni uspela »spremeniti sveta«, temveč je ponovno zmagal pohlep.

Kot del posveta pa smo lahko spoznali tudi pogled na problematiko z vidika krajinske arhitekture, ki ga je predstavila dr. Ana Kučan, katere sporočilo je bilo, da je potrebno že pri najmlajših začeti razvijati sposobnost zaznavanja krajine, opazovanja ravnanja v okolju ter posledice teh različnih dejanj. S tem bi, po njenih besedah, zavest o krajini in prostoru postala del splošnega znanja ter posledično merilo za ravnanje s prostorom in odnos posameznika do prostora.

Vidik arhitekture nasploh pa je izpostavil doc. Miha Dešman, ki se je v svojem nagovoru spostil na raven šol kot fizičnih objektov. Tako je jasno povedal, da so obstoječe evropske šole po večini že zelo stare in posledično izredno energijsko potratne. Po njegovem mnenju se bi tako morali lotiti prenove šol ter tako tudi na tej osnovi prispevati k trajnostnemu razvoju.