Koliko Avgustov poznate?

Avgust. Kar nekaj jih je, najbolj poznan in te dni izgovorjen pa je mesec v letu, ki smo ga podedovali od izumiteljev koledarja. Pa poglejmo, od kod ali koga nam je avgust padel v koledar.

Dandanes večina ljudi meri čas v sekundah in urah, nekateri narodi in skupine pa tudi z letnimi obdobji, ritmi in subtilnimi premikanji v naravi, ki vplivajo na izboljševanje mnogih povezav v družbi. Današnji Maji, ki živijo predvsem v Gvatemali, se ravnajo po koledarjih starih Majev, prebivalci na Andamanskih otokih v Indiji sledijo dišavnemu koledarju, biološka ura domačih živali vodi zelo izobraženo plemensko skupnost Nuerov v južnem Sudanu in zahodni Etiopiji, mnogi zvoki in sence v gozdu pa povedo ljudstvu Karen v severni Tajski in Burmi, kdaj je pravi čas za posamezna opravila.

Resnično se lahko zamislimo, kako je bilo sploh mogoče, da smo do danes ohranili tako nenaraven način merjenja časa in pozabili na usklajevanje z naravnimi ritmi. Od starih koledarjev so nam ostali samo prazniki, ki se še vedno vežejo na lunin koledar. Zato je pust vsako leto na drug dan, prav tako Velika noč, itd. No koledar, ki ga uporablja večina zemljanov je gregorijanski koledar, ki ga je vpeljal vatikanski papež Gregorij XIII. leta 1582. Gre za malo popravljen julijanski koledar iz leta 45 pred našim štetjem, ki ga je vpeljal cesar Julijan in z njim postavil nove temelje rimskemu cesarstvu, kasneje pa ga je še malo popačil cesar August. No, pa da ne bomo prehitro preskočili iz enega na drugega avgusta, se še malo pomudimo pri koledarskem.

Gregorijanski koledar se od julijanskega razlikuje samo po prestopnem letu in po tem, da se je v času prehoda med obema koledarjema izgubilo 10 dni med 5. in 16. oktobrom 1582. Gregorijanski koledar je Vatikan vpeljal kot simbol prevlade nad starimi civilizacijami kot so Inki, Maji, Azteki, ki so uporabljali lunin koledar, ki so ga uporabljali že v starodavnih časih Druidi, Eseni, Egipčani. Premislek o gregorijanskem koledarju kaj hitro pokaže, da je hudo sprt z naravo. Že imena mesecev ne odražajo naravnega zaporedja. Seveda, koledar je bil predvsem namenjen določanju časa za potrebe pobiranja davkov, kar je bil poglavitni interes pohlepnih posvetnih vladarjev in cerkvenih institucij. Pa poglejmo.

avgust Januar je Bog vhodnih vrat. Februar je nejasen izraz za tip preročišča. Marec ima ime po bogu vojne Marsu. April in Maj sta nejasno poimenovana po rožnih boginjah pomladi. Junij po Jupitrovi ženi Juno, julij po cesarju Juliju Cezarju. Avgust pa po cesarju Augustu. Mesec avgust je bil najprej imenovan Sextile, kar pomeni 6, cesar Augustus Caesar pa je hotel imeti svoj mesec tako kot Julij Caesar, zato je mesec Sextile spremenil v August, ki je imel takrat samo 30 dni, februar je imel 29 dni, zato je vzel februarju en dan in ga dodal mesecu avgustu, da je bil tudi njegov mesec enako dolg kot Julijev.

Avgust je torej ne le mesec, temveč tudi ime rimskega cesarja in politika Gaja Avgusta Oktavijana. Bil je Cezarjev pranečak in začetnik družine Julijcev. Po starem izročilu, naj bi cesar Avgust mesec Kleopatrine smrti poimenoval po sebi (avgust), vendar si je to zgodbo v resnici izmislil de Sacrobosco, učenjak iz 13. stoletja. Od kod pa Oktavijanu naziv Avgust? Oktavijan si je v spomin na umrlega prastrica izbral ime Caesar in naziv princeps, kar pomeni prvi med enakimi. Tako se je začelo prvo obdobje rimskega cesarstva, ki se imenuje principat, Oktavijan pa je dobil častni naziv Avgust(us), kar pomeni »vzvišeni«, postal pa je tudi vrhovni svečenik in imperator oz. vrhovni poveljnik vojske.

Pa se na hitro sprehodimo po vzponu in padcu tega rimskega imperatorja. Avgust je poskušal cesarstvo ohraniti v miru – iz njegovega obdobja izvira izraz Pax Romana, ki pomeni mir pod okriljem Rimskega imperija – državljani so mu bili zato zelo hvaležni. Državne meje so zaradi dobrega varovanja legij bile varne, Avgust pa je ustvaril tudi elitno enoto, pretorijance, ki je nadzorovala Apeninski polotok. Proti koncu življenja se je Avgust zapletel v vojno z Germani. Poskušal je zasesti ozemlje današnje Nemčije med Renom in Labo, a je Avgust izbral slabega generala, ki je bil leta 9 poražen v bitki pri Tevtoburškem lesu. Ko so cesarju povedali novico o porazu, je domnevno zblaznel. Avgust je umrl leta 14 n. št., star sedemdeset let, brez potomcev. Pred smrtjo se je ukvarjal z umetnostjo, podpiral je Vergila in ga prosil, naj spesni tretji antični ep. Tako je nastala Eneida.

Zgodovina pa pozna še nekaj Avgustov. Augustus De Morgan, škotski matematik, logik in filozof je znatno prispeval k področju matematične logike in algebre. Pri 22. letih je postal profesor na londonskem Univerzitetnem kolidžu in pomagal ustanoviti londonsko matematično društvo.
Augustus De Morgan se je vedno zanimal za čudna številska dejstva in 1864 je opazil, da je bil 1849 star 43 let, oziroma je bil star x let v letu x2. Kdorkoli rojen v letu 1980 bo lahko leta 2025 trdil enako, ko bo star 45 let. Toliko za ljubitelje matematike. Zdaj pa se preselimo še k enemu Avgustu, ki je sicer tudi rad razmišljal, računal in mu je bila logika res zelo blizu. V zgodovino Avgustov se je namreč vpisal tudi Charles Augustus Young, ameriški astronom in astrofizik, ki je prvi proučeval spektre Sončeve korone in se ukvarjal s spektroskopijo Sonca. Proučeval je razne pojave na Soncu in opazoval Sončeve mrke.

Za konec pa skočimo z Avgustom še na področje glasbe: Manley Augustus Buchanan, bolj znan kot Big Youth, oziroma kot Jah Youth, jamajški pevec roots rock reggaeja in glasbenik z Jamajke. Big Youth se je rodil v družini petih otrok, pri štirinajstih je zapustil šolo, svoj vzdevek pa je dobil, ko je delal v hotelu Sheraton v Kingstonu. Njegova prva uspešnica je bila pesem o japonskem motorju Honda S.90 in o prehitri vožnji z njim, njegov prvi album Screaming Target pa je bil vzor drugim glasbenikom skoraj celo desetletje.

Irena Mraz