Klavdija Senica je ena izmed dveh ženskih voznic, ki v Sloveniji vozita reli in s svojim športom ruši stereotip, da smo ženske slabe voznice, saj sama vozi bolje in ima več znanja o avtomobilih kot marsikateri moški predstavnik. Navzen deluje umirjeno, v dirkalniku pa je vse drugo kot to, kar je verjetno tudi nujno potrebno, da si izbori svoj prostor v športu, kjer se ženske le redko znajdejo. Ta vikend se je s svojo sovoznico Špelo Trček udeležila Martinskega ralija na Hrvaškem in osvojila odlično drugo mesto. Seveda je bila edina ženska voznica na tekmovanju.

Kakšni so vtisi o Martinskem reliju? Si že imela čas praznovati vajino dobro uvrstitev?
Vtisi so na splošno dobri, saj je to moj drugi reli in prvi, ki sem ga odpeljala do konca. Čeprav je bila uvrstitev dobra, pa sem malo razočarana nad časi, ki sem jih dosegala, vendar s treningom verjamem, da jih bom hitro popravila. Malo smo praznovali po podelitvi, za kaj več pa ni bilo časa.
Se moraš zaradi relija odpovedovati veliko stvarem? Za katero stvar ti zaradi relija zmanjka časa, pa bi si želela, da bi imela čas?
Avtomobilski šport imam rada, tako da ne pogrešam ničesar. Mogoče se odpovem raznim zabavam in trošenju denarja za razne stvari, saj vseskozi »šparam«, da si potem lahko kupim čelado, kombinezon… Zaradi dirke sem se odpovedala tudi že morju, pa mi ni bilo žal. (smeh)
Kakšni so odzivi fantov, ko izvejo, da voziš reli? So ti večinoma pozitivni ali negativni?
Na začetku so vsi presenečeni, saj delujem umirjeno in nihče ne pričakuje, da se ukvarjam s tako moškim športom. Potem me začnejo spraševati razne stvari glede dirkanja in so navadno pozitivno presenečeni, včasih pa se najdejo tudi šovinisti, ki ne verjamejo, da se lahko tudi ženske peljemo hitro in se enakovredno kosamo z moškimi.
Meniš, da so moški boljši vozniki kot ženske?
Mislim, da smo dokaj enakovredni vozniki. Vsakogar odlikuje neka druga vrlina. Ženske smo po mojem mnenju bolj strpne voznice, moški pa se malo hitreje prilagajajo in odzivajo na določene situacije. Seveda pa se od posameznika do posameznika vozne spretnosti zelo razlikujejo.
Kdaj si se začela ukvarjati z vožnjo relija? Kaj te je spodbudilo k temu?
Na pobudo mojega očeta sem se z dirkanjem začela ukvarjati že v rani mladosti. S 7 leti sem svojo dirkaško pot pričela v kartingih, najprej v slovenskem državnem prvenstvu, nato v tujini. Z 18 leti sem odpeljala svojo prvo krožno-hitrostno dirko z avtomobilom, znamke Alfa Romeo 147. V krožno-hitrostnih dirkah sem tako nastopala dve leti ter postala tudi državna prvakinja. Ker pa mi krožno-hitrostne dirke v državnem prvenstvu ne predstavljajo več izziva, sem se preizkusila tudi v reliju. Za svoj prvi reli nastop sem izbrala Rally Opatija in doma pripravljeno vozilo Fiat Panda kit car. Bilo mi je všeč, tako da se nameravam naslednje leto z istim avtomobilom udeležiti celotnega državnega prvenstva.

klavdija vel

Koliko in kje treniraš? Kako potekajo treningi?
Treningi so zelo oteženi, saj v Sloveniji nimamo primernega objekta za treniranje. Kot ena izmed redkih držav v Evropi nimamo dirkališča, kjer bi se lahko izvajali tovrstni treningi in odvijale dirke. Tako sem v času krožno-hitrostnih dirk hodila na treninge v tujino, kar pa je precejšni finančni izdatek, zato treningi niso bili redni. Pri reliju pa je še toliko težje, saj dirke potekajo po navadnih cestah, ki so v času prireditve tekmovanja zaprte. Za reli treniram samo ujemanje s sovoznico, da se navadiva druga na drugo. Zapeljeva se po določeni cesti nekaj km (po omejitvah) in ji narekujem zapiske, nato pa se zopet zapeljeva po isti cesti, ona pa mi bere zapiske. Pri reliju je namreč bistvo, kako dobre zapiske si pripravi voznik, da potem po navodilih sovoznika čim hitreje prepelje določen odsek ceste. Prav tako pa je ključno zaupanje med voznikom in sovoznikom.
Se veliko žensk ukvarja z relijem? Imaš veliko konkurence? Si konkurence želiš? Ali se v reliju pojavlja čedalje več ali manj žensk?
V reliju sem dokaj nova, tako da nikoli nisem posvečala pretirane pozornosti temu. Seveda reli spremljam že zelo dolgo, vendar smo ženske v tem športu že od nekdaj v manjšini. Izredno malo je popolnoma ženskih posadk, trenutno je le ena ženska posadka pri nas, ki že nekaj časa vztraja v reliju (posadka Zupanc-Kacin). Vedno bolj pa se ženske pojavljajo kot sovoznice. Konkurenca v reliju je največja pri nas v primerjavi z drugimi avtomobilističnimi panogami. Zaradi tega sem se tudi odločila za reli, saj si želim konkurence in čim več enakovrednih tekmecev.
Meniš, da so voznice rallya manj cenjene kot moški vozniki?
Ne, mislim da ne. Vsi, ki so dobri vozniki, so tako tudi cenjeni.
Če bi prišla dobra ponudba iz tujine, bi jo sprejela?
Hehe, seveda bi jo, če bi bila dobra, vendar ponudbe iz tujine ne prihajajo kar tako, še posebej ne v slovenski prostor.
Koliko voznikov se povprečno prijavi na tekmo in koliko izmed teh je žensk?
Čisto odvisno od tekmovanja. Številka se giblje v povprečju nekje med 45-70 prijavljenih. Kot sem že prej omenila, je ženskih voznic malo: od ena do dve na reli, več pa je sovoznic.

klavdija avto

S katerim avtom dirkaš?
Vozim z doma pripravljenim dirkalnikom Fiat Panda kit car, motor ima 1391ccm. Ker imamo doma mehanično delavnic, smo dirkalnik izdelali sami. Oče ima veliko izkušenj s pripravo dirkalnih avtomobilov, prav tako pa se doma s tem preživljamo. Res je bilo veliko dela tako, da smo dirkalnik izdelovali kar leto in pol.
Ali bi znala, če bi se na avtomobilu pokvarilo kaj lažjega, sama popraviti?
Če bi bilo potrebno kaj »pošravfati,« potem brez problema. Če pa bi se pokvarilo kaj v zvezi z elektroniko, potem pa ne.
Si tudi sicer v svojem osebnem avtomobilu hitra voznica?
Ne, se trudim spoštovati cestno prometne predpise, saj se zavedam, da na cesti nisem sama.

Kadar se z družino kam odpraviti skupaj, kdo najpogosteje vozi?
Kadar gremo skupaj z družino v istem avtu, vedno vozi oči. Ko pa se odpravimo na dirko, pa oči vozi kombi, mami avtodom, jaz pa grem s civilnim avtomobilom.
Katere je največja ovira, ki te trenutno omejuje pri tvojem izpolnjevanju ciljev?
Finance. Ta šport je zelo drag in so moji cilji podrejeni temu.
Kam se največkrat odpraviš na tekmo? Kdo vse te spremlja?
Zadnja leta sem vedno dirke vozila v tujini (Hrvaška, Slovaška, Avstrija). Vendar se bo to že naslednje leto spremenilo, ko bom zopet začela dirkati v Sloveniji. Navadno me spremlja cela družina, oče in brat skrbita za brezhibno delovanje dirkalnika, mami pa za kulinariko. (smeh)
Na kateri dosežek si najbolj ponosna?
Na dosežke iz kartinga, ko sem še vozila v Italiji in se na tekmovanjih najboljšega karting prvenstva redno uvrščala v finale, najboljša pa sem bila 6. med 67 tekmeci, kar je bil zelo dober rezultat za naše razmere.
Kakšni so tvoji načrti v prihodnosti?
Še vedno si želim nadaljevati v avtomobilizmu, za naslednje leto planiram reli. V prihodnosti pa se lahko zgodi še marsikaj. Želim si čim bolj napredovati, tudi v močnejše kategorije.
Izpušni plini avtomobilov močno onesnažujejo naše ozračje. Kako ti vidiš ta problem? Ali razvoj rally avtomobilov poteka v smer, ki bi pripomoglo k manjšemu onesnaževanju zraka?
Naše močno preobremenjeno ozračje je res problem sodobnega sveta. Vendar izpušni plini, ki pridejo iz dirkalnih avtomobilov, so v primerjavi z vsemi ostalimi plini, ki pridejo v ozračje iz raznih tovarn svetovne industrije ali malih tovarn, tako zanemarljiv odstotek, da se s tem ne obremenjujem. Sem ekološko osveščena, ločujem odpadke ipd. Vendar je problem globalni. Če bi ukinili dirkanje z dirkalnimi vozili, mislite da bi se problem onesnaženja zmanjšal? Jaz mislim, da ne.
Stari in poškodovani avtomobili, ki niso več vozni, so okolju v veliko breme. Na kakšen način je najbolje reciklirati oz. uničiti avtomobile, ki so namenjeni za odpad?
V Italiji imajo zelo dobro urejene avto odpade, kjer razstavijo cel avtomobil, nato pa vse še uporabne sestavne dele sortirajo po znamki avtomobila, modelu, letniku… vse te dele pa ponudijo na prodajo. Tako veliko ljudi hodi na odpade kupovati po zelo nizkih cenah razne dele, ki jih iz različnih razlogov potrebujejo. Mi navadno kupimo karambolirane avte na odpadih in jih popravimo.

Agata Šimenc, oktober 2011
Foto: Uroš Modlic

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.