Kitajski zid



Veliki kitajski zid je starodavna kitajska utrdba, zgrajena od konca 14. stoletja do začetka 17. stoletja, za časa dinastije Ming, s katero je ta želela zaščititi Kitajsko pred vpadi mongolskih in hunskih plemen.

Kitajski zid je nasledil številne zidove, ki so jih od 3. stoletja pr. n. št. gradili proti plenilskim pohodom nomadskih plemen iz današnje Mongolije in Mandžurije. Po dolgoletnih podatkih naj bi se raztezal na dolžini 8851,8 km, od Šan-chaj-kuana ob zalivu Bo hai na vzhodu, na meji med ožjo Kitajsko in Mandžurijo, do Lop Nura v jugovzhodnem delu pokrajine Sinkjang-Uighur.

A Kitajski zid je še daljši
Po najnovejši raziskavi naj bi bil veliki kitajski zid uradno razglašen za daljšega, kot je to veljalo doslej. Po novem namreč veliki kitajski zid meri 21.196 kilometrov, kar je več kot enkrat več, kot je pokazala študija leta 2009, med katero so raziskovalci njegovo dolžino ocenili na 8.850 kilometrov. Nove izmere so rezultat petletnih natančnih arheoloških raziskav, medtem ko so predhodne študije v glavnem temeljile na zgodovinskih zapisih.


kit.zid1


Začetki zidu
Zgodovina tega obzidja, polnega krvi in solz, kot so ga imenovali zgodovinarji, sega daleč v preteklost. Sprva še ni bilo zidu v današnji obliki, temveč so posamezne vazalne države na severnem delu Kitajske pod vladavino dinastije Zhou (1122–256 pr. n. š.) zaradi medsebojnih vojn gradile obrambna obzidja. Primer je država Chu, ki se je na začetku 6. stoletja pr. n. št. z notranjim zidom branila pred sosednjimi severnimi državami. V 5. stoletju pr. n. št. so se boji še dodatno zaostrili, kar je imelo za posledico propad majhnih držav, ki so ena za drugo padale pod oblast močnejših držav.

Gradnja zidu
Qin Shi Huangdi, prvi cesar združene Kitajske (3. stol. pr. n. š.), je povezal obstoječe zidove v edinstven obrambni sistem s opazovalnicami, da bi kitajsko ljudstvo zaščitil pred vdorom barbarov in ohranil njegovo enotnost. Komunikacija med stolpi, ki so služili kot opazovalnice, je potekala s pomočjo dogovorjenih znakov, tako da so obvestila o napadu hitro prišla do prestolnice. Podnevi, ko so se približevali Huni, so uporabljali zastavice različnih barv, ponoči pa žične košare z baklami, ki so jih v točno določenem ritmu premikali gor in dol.

Zid krvi in žalosti
Na začetku je pri gradnji zidu sodelovalo okrog tristo tisoč vojakov. Čez nekaj časa so ugotovili, da gradnja ne napreduje z želeno hitrostjo, zato so vojakom dodali še zapornike iz državnih zaporov. Ko se je tudi to izkazalo za nezadostno, so prisilno vključili večji del prebivalstva. Po zapisih sodeč je bil vsak tretji Kitajec poklican h gradnji Zidu, toda mnogi med njimi se nikoli niso vrnili. Več sto tisoč delavcev je umrlo zaradi izčrpanosti in lakote, mnoge med njimi pa so v zid kar zakopali.

Kitajska žalostinka
Iz tega obdobja je ostala kitajska žalostinka:
Ko se ti rodi hči, jo utopi.
Ko se ti rodi sin, ga ne vzgoji.
Mar ne vidiš, da je Veliki zid sezidan na truplih?


Današnja podoba zidu
Današnjo podobo je zid dobil med 15. in 16. stol. v času dinastije Ming. Glede na vse pogostejše vpade Mongolov na to območje so vladarji dinastije Ming morali nekaj ukreniti, da bi se zaščitili pred napadi sovražnikov s severa, zato so zid obnovili in utrdili.

zid2


Zemljepisne značilnosti ozemlja niso predstavljale ovir pri gradnji tega mogočnega zidu. Slednji spominja na velikanskega zmaja, ki se plazi med gorami in se razteza v nepregledne daljave, se vzpenja po najbolj strmih vzpetinah, seka reke, se spušča v doline in se ponekod izgublja v oblakih. Ta čudoviti biser svetovne arhitekture je plod večstoletnega dela milijonov rok in skupna stvaritev ene celotne civilizacije.
Do danes se je ohranilo le okoli 8,2 odstotka originalnega zidu, preostali del pa je porušen ali v zelo slabem stanju. Veliki kitajski zid je od leta 1987 pod zaščito Unesca.

Riž namesto malte
Kitajski znanstveniki so ugotovili, da skrivnost dolgoživosti Velikega kitajskega zidu leži v lepljivem rižu, ki so ga uporabili namesto malte. Delavci, ki so v času dinastije Ming gradili zid, so namreč namesto zmesi peska, vode in apna uporabili mešanico apna in riževe moke.
Kot je povedal Zhang Bingjian iz univerze Zhejiang, je lepljiva riževa mešanica opeke »zvezala« tako trdno, da na nekaterih predelih zidu plevel še vedno ne raste. Dodal je, da je bila uporaba »lepljivega riža« ena izmed večjih tehničnih iznajdb takratnega časa, ki je grobnicam in zidovom iz časa dinastije Ming pomagala kljubovati tako potresom kot ostalim naravnim katastrofam.
Kot še poroča Daily Telegraph, na jugu Kitajske dinastiji Ming še vedno močno zamerijo, saj so vladarji od takratnih prebivalcev zahtevali ves pridelek riža, ki so ga porabili tako za hrano delavcev kot za izdelavo malte.

Kitajski zid na cesti
V kitajski provinci Shan Xi so namesto ležečih policajev zgradili miniaturni kitajski zid oz. povečan mini golf. 30-metrski kanal je širok 2,6 metra in speljan v vijugi med 60-centimetrskimi zidovi. Poleg zmanjšanja hitrosti je tovrstna ovira po po poročanju kitajskih medijev povzročila tudi zastoje in porast dela avtoličarskih delavnic.

kitajska cesta


Veliko število obiskovalcev zidu povzroča škodo
Kitajski zid vsako leto privabi okoli 10 milijonov obiskovalcev. Vendar pa prav število obiskovalcev in obremenjenost zidu povzročata veliko škodo.
V zid je vklesanih na stotine imen obiskovalcev, pustolovci pa povzročajo poškodbe na zidu predvsem tako, da plezajo po delih, ki niso odprti za javnost, ker so manj trdni in bolj izpostavljeni poškodbam. V poletnih dneh pa mnogi mladi svojo energijo sproščajo na zabavah, ki potekajo prav na zidu.
Peking že poziva lokalne varuhe Kitajskega zidu, naj zaščitijo znamenitost pred turisti in avanturisti. Po besedah direktorja za kulturno dediščino Pekinga, Ju Pinga, je ob prestolnici ostalo nepoškodovane le še 20 odstotkov prvotne fasade velikega zidu.

Vir:

http://novice.svarog.org/?Novica=5163

http://www.akropola.org/zanimivosti/zanimivost.aspx?id=150

http://www.silcportal.si/zanimivosti/skrivnost-kitajskega-zidu-je-v-lepljivem-rizu/

http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=3&id=4271

http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/nic-ni-vecno-niti-kitajski-zid/172245