Kekec

Malo manj kot sto let je že minilo, odkar je izšla prva od Kekčevih zgodb, napisana izpod peresa pisatelja Josipa Vandota. Navihan fant, ki se je zapisal v slovensko zgodovino, prav tako pa ovekovečil ime cenjenega pisatelja, je v svojih prigodah izkazoval pogum in poštenost. Jutri obeležujemo 68. obletnico smrti priljubljenega pisatelja.
Josip Vandot rojen kot 10. otrok
Rodil se je leta 1884 kot deseti otrok v železničarski družini v Kranjski gori. Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Novem mestu. Po maturi je želel študirati medicino, vendar ga starši niso mogli vzdrževati, zato je začel delati pri železnici v Šentvidu ob Glini, blizu Celovca. Napeti odnosi med Slovenci in Nemci na slovenskem Koroškem so mu zagrenili službovanje, ni prenašal podcenjevanja vsega slovenskega, zato je službo pustil in ostal nekaj časa doma za pastirja.
Upokojil se je pri 38 letih
Na materino željo se je ponovno zaposlil kot železniški uradnik, zato se je veliko selil po Koroškem, Štajerskem, Primorskem, Hrvaškem in Italiji. V Trstu se je poročil s Tržačanko Drago Briščikovo, ki mu je rodila hčer Jelko. S službo, ki jo je opravljal, se nikakor ni mogel sprijazniti, zato se je pri 38 letih odločil za upokojitev in se posvetil pisateljevanju.
Priljubljeni Kekec
Najbolj znana dela, ki jih je napisal, so bile dogodivščine pogumnega Kekca. Mali Mežnarčev Gregec, po domače Kekec, naj bi bil po besedah dr. Glušičeve, slovenske literarne zgodovinarke, otroški junak, ki ima vse pozitivne lastnosti nepremagljivega fantovskega vzornika. Ob njem so pomoči in njegove viteške opore potrebne preplašene deklice, Kekčeva polsestra Jerica, slepa Mojca, Tinkara, Mena in skrbni starši. Predvsem pa pisatelj postavi pripoved v čudovito in tudi nevarno naravo, polno brezen, skalovja, goščav in prepadov.
Kekčeve zgode in nezgode se dogajajo v najbolj slikovitih gorenjskih gorah in alpskih dolinah, za in nad Kranjsko Goro ter Martuljkom na prelomu stoletja. Otroški svet je tesno povezan z naravo, živalmi in bajeslovnimi bitji. Bežno opisane družinske in socialne okoliščine so samo scensko izhodišče za otroške usode.
Negativni pravljični liki so v Vandotovih pripovedih praviloma spremenljivi. Kekčeva priljubljenost pri mladih bralcih temelji na fantovih dogodivščinah, pri katerih gre za namerno izzivanje zapletov na nevarnih gorskih in gozdnih poteh ter ob srečanjih z gozdnimi sovražniki, na njegovi zvijačnosti in nagajivosti, ki vzbujajo smeh, in na njegovih dejanjih, ki so strašljiva in opogumljajoča hkrati. Kekec je tudi duhovito odrezav in celo jezikav otrok, hkrati prikupen in vedno nasmejan, slabo voljo preganja s piščalko in igranjem na citre, njegova pesem pa ima celo magično moč, saj gane tudi hudobne duše.
Kekec in preplašeni pastirček Rožle sta učinkovit literarni par dveh različnih tipov otrok, katerih medsebojni odnos oblikuje humoristične scene in še poudarja Kekčevo premoč.
Josip Vandot je umrl leta 1944
Josip Vandot je hude čase delil z ženo, hčerko in vnukinjo v Slavonski Požegi, nato v Brčkem, v bližini, Slavonskem Brodu, od koder so se zaradi bombnih napadov umaknili v Trnjanske Kute. Tam je ob ponesrečenem bombardiranju 11. julija 1944 izgubil življenje, žena, hčerka in vnukinja pa so bile huje ranjene. Po vojni so njegove ostanke prepeljali na ljubljanske Žale.
Po njem se imenujejo…
Po Josipu Vandotu se imenujejo ulice v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu ter osnovna šola v Kranjski Gori. V Kranjski Gori se je mogoče podati na obhod po Vandotovih točkah, do parka s kipom Kekca, pisateljeve rojstne hiše ter Liznjekove domačije, ki jo upravlja Gornjesavski muzej Jesenice in kjer je v kleti stalna razstava o Vandotovem življenju in delu.
Kekčeva poimenovanja:
Po junaku Vandotove planinske pripovedke, Kekcu, so poimenovani planinski izleti na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, Kekčeve poti, izleti v knjigi Kekčeva potepanja, Franja Brgleza, in osnovnošolska izletna točka Kekčeva dežela v Kranjski Gori.
Znani glasbenik Ali En je Kekca izkoristil za besedilo pesmi, ki jo je poimenoval Who’s the real Kekec?, v Mokronogu so pred tremi leti v osnovni šoli pripravili muzikal Srečno, Kekec, v katerem so prikazali tudi hojo na hoduljah, ples peric, meglic in ovc, prepeval pa je tudi zbor vseh 52 učencev. Kekca so izkoristili tudi novodobni mediji, saj obstaja računalniška igrica, v kateri je glavni akter ravno Kekec.

Viri:
http://www.gore-ljudje.net/novosti/62554/
http://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Vandot
times.si

Foto: http://skgcomenius.wordpress.com/2011/03/05/slovenski-film-sestdeseta-leta/