Kava

»Greva na kavo?« je pogosto vprašanje med znanci, kolegi, prijatelji ali partnerji, ki si želijo zgolj pogovora in druženja. Kava je takoj za nafto drugi najpomembnejši artikel mednarodnega trgovanja. Letna proizvodnja presega 8 milijonov ton, absolutni zmagovalci v porabi pa so Skandinavci, ki zmorejo kar 10 kilogramov surove kave na prebivalca na leto. Rjavo tekočino, katere vonj mnoge premami iz jutranjega spanca, medtem ko nekateri brez nje ne morejo niti pričeti z aktivnim delom, je v zbirki črtic opisoval tudi Ivan Cankar in ponazarjal svoj odnos z materjo. Pomembna je – ta skodelica kave.
Zgodovina kave
Izdelovanje kave sega več kot tisoč let v zgodovino. Prve rastline kave naj bi prihajale iz roga Afrike, z obal Rdečega morja. Prvotna zrna so bila uporabljena kot hrana in ne kot pijača, saj so vzhodnoafriška plemena kavo zmlela in jo zmešala z živalsko mastjo, tako da je nastala neke vrste pasta. V kroglice oblikovana mešanica naj bi dajala bojevnikom potrebno moč za boj. Kasneje, okoli leta 1000, so Etiopijci iznašli neke vrste vino iz kavnih jagod, tako da so jih dodali v vodo in pustili, da alkoholno vrenje opravi svoje. Kava je naravno uspevala na arabskem polotoku, kjer so jo sredi 11. st. prvič razvili v vročo pijačo.
V Evropo je prišla skozi mesto na vodi – Benetke, kjer so ladjevja trgovala z barvili, čaji, parfumi in blagom arabskih trgovcev vzdolž začimbne proge. Pijača je končno pridobila priljubljenost, ko so jo ulični prodajalci limonade začeli dodajati h hladnim pijačam. Pravi razmah kave pa se je zgodil po letu 1683, ko so poraženi Turki po obleganju Dunaja pustili na bojišču večjo količino kave. Z območja Avstrije se je navada pitja kave razširila nad celotno Evropo. V sredini 17. stoletja so Švedi obvladovali svetovno trgovsko industrijo, njihovim kolonijam v Indoneziji, na otokih Java, Sumatri pa so predstavili obsežen izbor kavne obdelave. Kava je prišla v Latinsko Ameriko več desetletij pozneje, ko so Francozi pripeljali korenine kavnega grma k Martiniqu. Ko se je redka rastlinska bolezen širila po kavnih področjih Jugovzhodne Azije v sredini 19. stoletja, je Brazilija postala največja pridelovalka kave. Ta naslov in čast se je drži še danes.

kavna zrna
Kavna zrna

Zdravilni učinki kave
Po zaužitju kofeina se počutimo bolje, ker smo manj zaspani in manj utrujeni. Kofein nam daje občutek moči in sposobnosti za dnevna opravila. V telesu vpliva na srce, tako da poveča število utripov in vdihov v pljuča. Povečuje osnovno presnovo, proizvodnjo kisline v želodcu in urina v ledvicah. Najnovejša japonska raziskava, v kateri je sodelovalo 38.000 ljudi, starih med 40 do 64 let, ki še niso imeli raka, pa je pokazala tudi, da lahko pitje kave zmanjša tveganje za razvoj raka v ustni votlini in grlu. Pri sodelujočih so namreč po 13 letih odkrili 157 primerov raka ust, žrela in požiralnika. Anketirancem, ki so na dan popili eno ali več skodelic kave, se je možnost za razvoj teh oblik raka prepolovila. Med njimi so bili predvsem ljudje, ki so sicer bolj izpostavljeni raku, saj so bili ob začetku raziskave kadilci oz. so redno uživali alkohol.
Ameriški zdravniki v časopisu ameriškega zdravniškega združenja so objavili raziskavo, v kateri so deset let opazovali življenjske navade več kot 46.000 Američanov. Ugotovili so, da je možnost za nastanek žolčnih kamnov pri ljudeh, ki popijejo od dve do tri skodelice kave na dan, za 40 % nižja kot pri ljudeh, ki ne pijejo kave. Pri tistih, ki popijejo več kot štiri skodelice kave na dan, je tveganje manjše celo za 45 %. Ugotovitve se nanašajo le na ljubitelje prave kave, torej tiste, ki vsebuje kofein. Izidi raziskave kažejo, da kava s kofeinom pospešuje čiščenje žolčnika in preprečuje gmotenje holesterola v žolčne kamne.
Kava varuje pred izgubo spomina
Nova raziskava s Floridske univerze je potrdila hipotezo, da zadostne količine kofeina pomagajo zmanjšati tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Raziskava, ki je potekala na miših v prvi fazi demence, je dokazala, da pet skodelic na dan občutno izboljša spomin. Po dveh mesecih rednega vnosa kofeina se je njihov spomin tako izboljšal, da je bil primerljiv spominom normalnih miši, ki pred tem niso trpele za simptomi demence.
Sicer je kofein poživilo oz. dramilo za umsko in telesno dejavnost, ker stimulativno vpliva na osrednji živčni sistem. Zaužijemo ga lahko s pitjem kave, pravega čaja, kole in kakava.
Kofein deluje že po četrt ure
Kofein začne delovati po 15 do 45 minut po zaužitju, vrhunec učinkovanja pa je po 30 do 60 minutah. Čas, ki je potreben, da telo predela polovico vnesene količine kofeina, je lahko od nekaj ur do nekaj dni. Pri nosečnicah in ženskah, ki jemljejo kontracepcijska sredstva, je razpolovna doba kofeina znatno počasnejša. Pri kadilcih in otrocih pa je ravno obratno.
Kava nima zgolj pozitivnih učinkov
Če prenehamo z dalj časa trajajočim pitjem kave, pride do občutkov živčnosti, slabosti, depresije, brezvoljnosti in do neprestanega zehanja. Ti znaki se pojavijo po 18 do 24 urah od zadnje popite skodelice. Če se želimo znebiti odvisnosti od kofeina, je treba popolnoma spremeniti življenjski slog. Veliko nam bo pomagala vsakdanja telesna vadba, pravilna prehrana in dovolj spanja.
Predoziranje povzroča slabost
Do predoziranja s kofeinom pride že po dveh do sedmih skodelicah kave na dan, odvisno od posameznika. Oseba občuti slabost, glavobol, napetost v mišicah, nepravilen srčni utrip, nespečnost. Več kot sedem kav v kratkem času lahko privede do napadov strahu, šumenja v ušesih, iskrenja pred očmi in prebavnih težav.
Kava lahko redi ali pa z njo hujšate
Različno pripravljeni kavni napitki imajo v primerjavi s črno kavi tudi do štirikrat več kalorij, kar pomeni 12% priporočenega dnevnega vnosa kalorij. Priljubljeni načini priprave kave s smetano, čokolado in različnimi aromami, ki so vse popularnejše, so lahko tako zdravju kot videzu zelo nevarne. Iz raziskav v različnih kavarnah je znano, da ima običajna črna kava z mlekom in sladkorjem okoli 60 kalorij.
V raziskavo so zajeli 3.000 vzorcev kav iz 115-tih newyorških kavarn in barov, ena izmed dolgih kav s sladkim mlekom v eni izmed newyorških kavarn pa je imela celo 860 kalorij.
Skoraj 20% odraslih Američanov popije vsaj eno »moderno« kavico na dan. Na srečo niso vse polne kalorij. Črna kava ali čaj brez sladkorja imata lahko tudi samo 10 kalorij. Strokovnjaki prav na podlagi te raziskave priporočajo črno kavo z mlekom brez primesi dodatnih okusov.
A vendar na trgu že obstaja kava, s pomočjo katere lahko kilograme tudi izgubljate. Zelena kava naj bi bila popolnoma naravno prehransko dopolnilo, ki v kombinaciji z zdravo prehrano pomaga telesu hitreje porabljati maščobe in kalorije. Med vsemi naravnimi sestavinami v zeleni kavi sta med pomembnejšimi krom, ki spodbuja presnovo ogljikovih hidratov, in korenina Panax ginseng, ki pomaga pri vzdrževanju energijske ravni med hujšanjem. Poleg tega se v njej nahajajo še naravni antioksidanti, ki so potrebni za termogenezo ter nekatere druge povsem naravne sestavine.

kava2

Najdražje kave na svetu
Povprečna cena kave v slovenski kavarni se giblje med 1,10 in 1,40 evra. A za strastne ljubitelje kave ni nič nenavadnega, če za čudežni napitek, brez katerega si ne predstavljajo dobrega jutra, odštejejo po 5 evrov in več. Le cafe au lait na Champs d’Elysée v Parizu, Sacher Kaffe na Dunaju ali pa ristretto v Benetkah so v Evropi priljubljena, a pregrešno draga mesta za kofetkanje. Toda kljub zasoljeni ceni najboljšo in najdražjo kavo le stežka najdemo na elitnih lokacijah.
Najdragocenejšo kavo praviloma pridelujejo na majhnih farmah, kjer se pridelovalci namesto s količino ukvarjajo s kakovostjo. Tovrstna kavna zrna se tako na prostem trgu prodajajo tudi za 100 evrov in več za malo manj kot pol kilograma.
Za pol kilograma najdražje kave, imenovane Kopi Luwak, ki jo pridelujejo v Indoneziji, je treba odšteti neverjetnih 130 evrov. Skrivnost okusa in kakovosti se skriva v kavnih zrnih, ki jih poje, delno prebavi in izloči navadna cibetovka, podlasici podobna žival. Sicer pa skodelica omenjene kave stane približno 25 evrov.
Največ kave popijejo znanstveniki
Ameriško podjetje je opravilo raziskavo na 4700 prostovoljcih, ki vsak dan med delovnim časom pijejo kavo, in ugotovili so, da največ kave spijejo znanstveniki, sledijo jim zaposleni v marketingu in odnosih z javnostmi ter zaposleni v izobraževalnih ustanovah. Na četrtem mestu so se znašli uredniki, pisatelji in novinarji, sledijo pa jim še administrativni delavci v zdravstvu, zdravniki, kuharji, profesorji, socialni delavci, finančniki, domači negovalci, delavci v kadrovskih službah, medicinske sestre, vladni delavci in vodovodarji, zidarji, mizarji ter električarji.
Raziskava je še pokazala, da hotelski delavci, odvetniki in sodniki najraje pijejo črno kavo, domači negovalci in delavci v kadrovskih oddelkih naj bi se pogosteje odločali za kavo s smetano in sladkorjem, uredniki, novinarji, vladni delavci in učitelji pa svoji kavi radi dodajajo cimet ali kateri drugi okus.
Kava za na pot
Pred nekaj leti se je precej uspešno v naše kraje zasidrala zahodnjaška ideja o kavi, ki jo piješ kar po poti. Med drugim jo pri nas ponuja tudi OMV bencinska postaja, ki je v letošnjem letu svojo ponudbo še dodatno popestrila z afro kavo. Najkakovostnejša kava iz pisanega sveta pristne Afrike je pripravljena iz mešanice zrn, sort Arabice in Robuste, po konceptu, ki vodi nazaj k samemu izvoru kave. Afriško kavo si lahko postrežete na več kot dvajsetih bencinskih postajah po vsej Sloveniji in se prepustite okusu črne celine.
Viri:
http://moja-kava.50webs.com/kofein-varuje-pred-izgubo-spomina.html
http://www.goriziana.si/default.asp?mID=sl&pID=zanimivosti
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kava
http://www.siol.net/trendi/lepota_in_zdravje/minuta_zdravja/2012/07/kava_zaradi_adrenalina_zasvaja.aspx
http://www.siol.net/sportal/rekreacija/prehrana/2012/04/s_telesno_vadbo_proti_odvisnosti_od_kofeina.aspx
http://www.zenska.si/zdravje/hujsanje-in-rekreacija/revolucionarno-hujsanje-s-kavo/
http://24ur.com/novice/svet/bi-srknili-zivalski-iztebek-vreden-okoli-25-evrov.html
http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/v-katerih-poklicih-spijejo-najvec-kave.html