Karavana je zabeležila nov obisk

V torek, 8.1.2013 se je Karavana varne kemije ustavila v Vodicah, kjer so jo s pomočjo občine Vodice in vodiške knjižnice, občani gostoljubno sprejeli. Diplomirana živilska tehnologinja Tatjana Kruder je zbranim spregovorila o toksinih, ki dnevno prežijo na nas v hrani, oblačilih, kozmetiki, čistilih, igračah in pomembno vplivajo na kvaliteto našega zdravja. Namen karavane je vzpodbuditi radovednost ljudi in njihov interes po ozaveščenosti.

Tako smo lahko slišali, da so med največjimi onesnaževalci zraka v naših domovih prav osvežilci zraka, po katerih tako radi segamo. V njih se namreč skriva koktajl najnevarnejših kemikalij. Če gledamo po količini kemikalij ki nam krojijo tempo zdravja, spadajo med pomembnejše čistila, katerih letna poraba v povprečni družini znaša polno kopalno kad, te pa nato pridno speremo v naravo. Dejstvo namreč je, da pri čiščenju nemalokrat menjamo eno umazanijo za drugo – organsko za kemijsko, ki pa je mnogo bolj strupena od prve. Na umazanem štedilniku je namreč sterilna umazanija, saj je ta prepečena, na čistem pa nevarna kemija.
Slišali smo tudi o tem, da se je z uporabo pomivalnih strojev, začela razvijati nova vrsta glive (črna gliva), ki ji ustrezajo ekstremni pogoji, ki se ustvarjajo v teh aparatih. Te pa dnevno polnimo, praznimo, pospravljamo in iz njih jemo.

Glede kozmetičnih preparatov je skrb vzbujajoč podatek, da ženske običajno porabimo med 3,5 do 5 kilogramov kozmetike na leto. V tej je množica strupenih snovi kot npr. parabeni, umetne dišave, ftalati, aluminij in svinec. Slednji daje kozmetiki poseben lesk, lepo barvo in zato ga še posebej radi uporabljajo pri proizvodnji, kupci pa kupujemo ker pač lepo izgleda.

Dejstvo, da so se včasih bolezni širile zaradi slabe higiene je zamenjalo dejstvo, da se danes mnogo bolezni razvije zaradi pretirane higiene. Zakonodaja pa nas na tem področju ne ščiti, saj ne ureja regulative na področju ekološke kozmetike in proizvajalci pridobijo znak tovrstne kozmetike že, če ta vsebuje vsaj 5% ekoloških sestavin. Tu velja sugestija o uporabi evropske spletne strani RAPEX, kjer je objavljen seznam proizvodov ki so umaknjeni iz prodaje. Seveda pa je na mestu tudi opozorilo, da to velja le za evropske proizvode.

Nosilka predavanja je spregovorila tudi o plenicah za enkratno uporabo, ki se pogosto uporabljajo ne le pri majhnih otrocih, temveč tudi v domovih za ostarele. Največja težava teh je, da se jih ne da zbirati ločeno, saj predstavljajo kombinacijo dveh vrst odpadkov, ki ju ne moreš ločiti – organskega in embalaže. Poleg tega se že pri proizvodnji plenic uporablja veliko kemikalij, tudi za blaženje vonja.

S področja hrane so bile predstavljene prednosti in slabosti mlekomatov. Medtem ko se v njih mleko hladi in s tem preprečuje razvoj bakterij, je potrebno aparat pravilno vzdrževati, kar pomeni s kemično obdelavo.
Zanimivo je bilo slišati o posledicah priprave hrane, med katero ustvarjamo kemikalije, ki so za nas strupene oziroma kancerogene (npr. akrilamid med cvretjem…). Kancerogeni pa so tudi nitrozamini, ki se ustvarjajo po zaužitju špinače in rukole.

Slišali smo lahko tudi nekaj iz zgodovine slavnega Napoleona, ki da je – medtem ko je iskal maščobo za svoje dolge poti – iznašel margarino. Ta se šteje med kemične izdelke, podobne plastiki in nima nobene povezave z naravnimi živili.

Ob zaključku smo slišali nasvet, na katerega se velja večkrat spomniti – najboljši odziv nam to kaj je dobro in kaj ne, nam dajejo živali in otroci (povečini zastonj!) in veljalo bi jim prisluhniti. Najmočnejše strupe je namreč ustvarila narava, in ti v majhnih količinah lahko celo koristijo (primer ricinusa, botulina…). Znanost jih pogosto uporablja kot surovino za izdelovanje zdravil. Medtem pa je nekoliko večji odmerek istega strupa lahko smrtonosen.