Vedno manj nas je. Tistih, ki kdaj pa kdaj prižgemo cigareto. Malo nas je sram, ker nas številni vedno bolj gledajo postrani, še bolj so nam z različnimi zakonodajami omejili možnosti, da sploh lahko prižgemo. Kajenje je grda razvada, zasvojenost in vsesplošno znana zdravju škodljiva dejavnost, vsake toliko preberemo kričanja različnih skupin. Nekadilcev, zdravnikov, mnenjskih vodij. Tudi politikov. Zato so prepovedali oglaševanje tobačnih izdelkov in omejili prostore, v katerih je dovoljeno kaditi.

Pa je res tako?

Poglejmo enkrat vse skupaj z drugega zornega kota. S stališča javnih financ neke povprečne države ali skupnosti. Nič čudnega ni, če se vse svetovne policije tako zelo trudijo stopiti na prste tihotapcem tobačnih izdelkov. To je izjemen posel za industrijo od katere države pobirajo enormne davke. Tobačni izdelki so namreč z različnimi vrstami dajatev obremenjeni »v nebo«. Lahko bi celo špekulirali, da brez teh prihodkov »padejo« skoraj vsi državni proračuni na svetu. Iz zornega kota javnih financ smo torej kadilci ob voznikih eni glavnih financerjev delovanja držav.

Brez nas politika ne bi imela kaj zapravljati.

Dodatno, zaradi povečane umrljivosti in z (povprečno) zgodnejšo smrtjo, zmanjšujemo izdatke pokojninskih blagajn in prihranki gotovo presegajo stroške morebitnih zdravljenj. Sploh, če je kadilec sposoben pred boleznijo vplačevati zdravstveno zavarovanje. Različne kadilske bolezni tudi spodbujajo razvoj farmacevtske industrije. Dejstva, da je globalno gledano, ob vojaški in energetski, farmacevtska industrija ena najbolj profitabilnih in zato državam spet prispeva lep kos dajatev, verjetno sploh ne bi bilo treba posebej omenjati.

In to niso edini pozitivni učinki kajenja. Zaradi zgodnejše umrljivosti »skrbimo« za zmernejšo globalno rast populacije. Zato so učinki kajenja tudi okoljski. Saj vsi vemo, da imamo globalno gledano velike težave z izpusti toplogrednih plinov prav zaradi eksplozije rasti prebivalstva in posledično industrije, ki je pridobila nove kupce in trge. Sedem milijard željnih udobnega življenja je pač očitno za ta planet preveč.

Zato menim, da bi bilo potrebno v Združenih narodih sprejeti dokument, ki bi spodbujal kajenje ljudi, kadilce pa zaščitil kot globalno javno dobro!

Se vam zdijo te teze provokativne in absurdne? Morda polne sprenevedanja? Seveda so! Zakaj se vam potem ne zdijo vsaj tako polne sprenevedanja tudi kampanje proti kajenju, ki jih pogosto financirajo države in politike?

Če kadilci res škodimo sebi in predvsem drugim – tudi skupnostim – je rešitev pač samo ena. Ukiniti tobačno industrijo in prepovedati uporabo kakršnihkoli tobačnih izdelkov. Morebitne kartele, ki bi nastali po vzoru kokainskih, pa že v kali zatreti s »sveto« vojno. Davke torej nadomestiti z dodatno obdavčitvijo vojaške industrije, ki bo ob tej »sveti« vojni še bolj zacvetela s prodajo orožja – od brzostrelk pa tja do strateških bombnikov in medcelinskih raket namenjenih za iztrebljanje tobačnih kartelov.

Morda pa take in podobne ideje celo obstajajo še na kakšnem področju, zato se ni čuditi, da so vinarji pred časom od »alkohola« – ki menda – sodeč po obdavčitvah piva in drugih alkoholnih pijač – tudi dokazano škodi, preventivno »prebegnili« med prehrano …

Torej – vse protikadilske kampanje so iz naštetih razlogov navadno sprenevedanje vseh vpletenih. Bolj pošteno bi bilo, da bi države tiho pobrale davke od tobačnih izdelkov in jih namesto za kampanje namenile za ljudi, ki nimajo za kruh.

Vili Grdadolnik