Jure Struc: »Prvič gostimo glasbene goste iz Amerike.«



Le še nekaj dni nas loči do največje zabavno turistične prireditve v Sloveniji – Piva in cvetja v Laškem. Mestece, ki za nekaj dni popolnoma spremeni dinamiko življenja, v le nekaj dneh privabi več kot 100.000 obiskovalcev. Pogovarjali smo se z Juretom Strucem, direktorjem marketinga Pivovarne Laško.

Kakšna je prodaja piva v Sloveniji? Ali potrošnja hmeljnega napitka pada, raste ali stagnira? Zakaj je tako?
Pivovarski trg je izjemno dinamičen in potrebno je ves čas spremljati trende, ali pa jih celo narekovati. Prodaja klasičnih piv, tako kot povsod po svetu, tudi pri nas pada. Rastejo pa prodaje posebnih vrst piv in pijač kot so Radler, Malt in cider. K padcu potrošnje sta pripomogla tudi recesija, ki slabi kupno moč prebivalcev ter pivu neprijazna zakonodaja. Na samo panogo vplivajo tudi globalna konsolidacija pivovarske industrije, spremembe v prodajnih kanalih in vstop trgovskih blagovnih znamk v to dokaj donosno kategorijo živil.

Kako je z izvozom piva v tujino? Katere države največ povprašujejo po slovenskem pivu?
V Skupini laško smo zadnja leta veliko energije in sredstev vlagali v najpomembnejše tuje trge. Na domačem so namreč naši brandi v vseh segmentih vodilni, zato z racionalnimi vložki več ne moremo dosegati rasti. Izvoz v sosednje regije zato narašča in višajo se tudi tržni deleži v tujini. Poslovno strategijo smo osredotočili prav na tuje trge in rast na njih. Gre predvsem za bližnje trge, nekje v radiju 300 km.

Pivovarna Laško velja tudi za enega izmed najmočnejših sponzorjev naših športnikov. Ste morda kdaj izračunali, koliko vloženega sponzorstva se dejansko povrne?
Slovenski šport zagotovo sodi med uspešnejše, še posebej če gledamo, koliko medalj prejemajo slovenski športniki, kljub naši majhnosti. Pa tu ne gre za majhnost v srčnosti in prizadevnosti. Gre za statistično majhnost. Imamo dobre športnike v različnih panogah, kljub temu, da dejansko nimamo široke selekcije športnikov. Registriranih hokejistov imamo manj kot kakšna skandinavska država lednih dvoran. Pa je naša reprezentanca občasno v skupini A med samimi velesilami. In seveda ne smemo pozabiti, da smo po zaslugi Anžeta Kopitarja na obisk sprejeli sam Stanleyev pokal.
Nogomet in košarka sta podobna fenomena. Na košarkarski zvezi so pred časom dejali, da je v eni generaciji samo sedem fantov takšnih, ki ustrezajo merilom vrhunskega košarkarja. Seveda jih je treba najti med množico, delati vrsto let z njimi… In na koncu imamo v zadnjih 15 letih 10 NBA igralcev, nekaj tudi s šampijonskimi prstani.
Na nek način so slovenska podjetja vsa leta izdatno podpirala šport, ki je tudi eden izmed povezovalnih nacionalnih elementov. Morda prav zaradi tega v preteklosti sponzorstva niso imela jasno opredeljenih ciljev in tudi merjenja niso bila specifična.
Z veliko gotovostjo trdim, da je tega konec. Sponzorstvo postaja posel, ki ima točno določene cilje, obveznosti in privilegije. In tu ne gre več samo za rezultat športnika ali nekega kolektiva. Sponzorji bodo vlagali v tiste, ki so športno uspešni, zanimivi za ciljno skupino, ki jo sponzor cilja in predstavljajo presežek tudi v javnem merilu.


jstruc2
Jure Struc


Vendar verjetno dobite ogromno prošenj po sponzorstvu. Kje potegnete črto?
Seveda, prošnje po sponzorstvu prejemamo skoraj vsakodnevno in se natančno zavedamo, da je v teh časih čisto vsem težko. Za korektno izpeljavo načrtovanih ciljev potrebujejo, tako umetniki kot športniki, finančno pomoč – žal brez tega ne gre. In tudi mi skušamo ustreči čim več prošnjam in jim pomagati na različne načine. Pa vendar je treba vedeti, da ima vsaka vreča dno.

Sponzorji pa niste zgolj športnikom, ampak skrbite tudi za razvoj kulture in umetnosti v Sloveniji . V začetku leta ste namreč razpisali mecenstvo sodobne slovenske glasbe, na katerega se je odzvalo okoli 180 glasbenikov in skupin. Kaj vam pomeni omenjena visoka številka?
V Skupini Laško smo bili nad številom prijavljenih vlog zelo presenečeni, hkrati pa navdušeni nad kakovostjo večine prijav, saj je glasba slovenskih avtorjev vseh žanrov ključen del ohranjanja slovenske kulture. Število prijav kaže tudi na precej zaskrbljujočo sliko na slovenskem glasbenem trgu, ki zaradi majhnosti zelo malo ustvarjalcem omogoča preživetje na trgu brez pomoči. Na žalost so bila sredstva za projekt mecenstva omejena in zato seveda nismo mogli pomagati vsem ali v takšni meri kot bi si zaslužili, nam pa tak odziv daje energijo, da bomo tovrstne projekte še dodelali in z njimi nadaljevali.

Kako, da ste se odločili za izpeljavo projekta, ko pa so verjetno za vas tudi časi finančno precej krizni?
Kljub krizi je Skupina Pivovarna Laško eden izmed največjih sponzorjev tako v športu kot v drugih dejavnostih. Osvežilne pijače so povsod po svetu tesno povezane z glasbo in Skupina Laško je vse doslej aktivno sponzorirala glasbene dogodke, letos pa smo se odločili iti korak naprej in zadevo postaviti na bolj sistematične temelje. V Sloveniji smo lahko ponosni, ker imamo veliko število vrhunskih glasbenikov.

Bodo izbrani izvajalci nastopili na letošnjem festivalu Pivo in cvetje, ki se prične ta teden?
Tako je. Glede na glasbeni žanr izvajalcev, smo jih uvrstili v program treh žanrsko različnih glasbenih odrov – Oder Zlatorog, Oder Laško Club in Oder Bandidos.

Imate morda že kakšno približno številko udeležencev letošnje prireditve?
Vnaprej je težko napovedati, a po ocenah prejšnjih let in glede na letošnji program, ki je še bolj dodelan in izpopolnjen, menim, da bo festival obiskalo preko 100.000 obiskovalcev. Bo pa nedvomno bolj mednarodno obarvan, saj že sedaj prejemamo prijave udeležencev iz Hrvaške, Srbije, Italije in Avstrije. To so trgi, kjer so naši novi kupci. Ti pa potrebujejo povezavo z našimi odličnimi brandi. Zakaj ne bi začeli z dobro glasbo?

Prišlo je do manjše prenove programske zasnove prireditve in letos je Pivovarna Laško organizator celotnega festivala. Kakšne so novosti, spremembe?
Pravzaprav večjih sprememb ni, saj ostajajo vsi tradicionalni deli prireditve. Edina večja razlika, ki jo najbolj občutimo v Pivovarni Laško, je, da smo letos tudi formalni organizatorji. V glasbenem programu, ki je sicer strukturno enak lanskoletnemu, pa prvič gostimo glasbene goste iz Amerike – Gov’t Mule, s katerimi smo Pivo in cvetje prvič uvrstili tudi na koledar poletnih glasbenih festivalov.

Meje ste torej prestavili in šli celo preko luže – s povabilom svetovno znane skupine Govt Mule. Pričakujete morda ravno zaradi tega več gostov iz tujine?
Pričakujemo kar precej tujih obiskovalcev, saj smo od nekaterih že prejeli najave. Skupino Govt Mule, ki jo vodi z grammyem nagrajeni kitarski virtuoz Warren Haynes, smo letos povabili na Pivo in cvetje, da bi glasbenim sladokuscem omogočili uživanje v tipičnem rokovskem jamu, ki ga gojijo predvsem zasedbe z jugo-vzhoda ZDA. In med njimi je skupina Gov’t Mule gotovo med najbolj atraktivnimi. Z nastopom tako uveljavljene skupine tudi uresničujemo cilj Pivovarne Laško kot generalnega pokrovitelja Piva in cvetja, da ob pestri ponudbi drugih turistično-zabavnih in etnoloških dogodkov na tej tradicionalni največji slovenski turistično zabavni prireditvi obiskovalcem ponudi tudi kakovosten in atraktiven glasbeni program.

Torej ne bo šlo več zgolj za »veselico«, ampak za prireditev na drugačnem nivoju.
Res je, želimo preseči podobo Piva in cvetja kot veselice in ustreči tudi obiskovalcem, željnim kakovostnega glasbenega programa.

Letos ponovno teče akcija Gremo v hribe, s katero spodbujate ljudi k obisku slovenskih hribov. Je udeležba na pohodih v skladu z vašimi pričakovanji?
V letošnjem letu smo na osmih pohodih, ki smo jih izvedli znotraj Zlatorogove transverzale ponosa, zbrali že 4.316 podpisov pohodnikov, kar je zares čudovito, predvsem pa spodbudno. Številka kaže na spoštovanje Slovencev do bogastva, ki nam ga ponuja narava, ter vzbuja upanje, da se ljudje še vedno, kljub moderni dobi tehnologije, komunikacijskih pripomočkov in velikih trgovskih središč, z veseljem podajo v hribe ter v prijetno družbo. In tu ne gre zgolj za njihovo zdravje in duhovno rast, ampak tudi za druženje in zabavo.

Kateri hriboviti deli Slovenije so v vaših akcijah najbolj obiskani?
Načeloma so vse akcije, ki jih izpeljemo znotraj Zlatorogove transverzale ponosa, približno enako obiskane, saj se število pohodnikov giba okoli 500. Nedvomno pa je najbolj obiskan Šmohor, saj je blizu Laškega in tako privabi največ lokalnega prebivalstva.

Pivovarna Laško se trudi tudi z okoljskim ozaveščanjem. Ali letos tudi poteka akcija »Flaško nazaj v Laško«?
Akcija je tekla lansko leto in je bila uspešna, saj smo zasledili porast zanimanja za nakup naših izdelkov v stekleni embalaži.. Čeprav letos akcije nismo medijsko izpostavljali, pa seveda želim posebej poudariti, da so pijače v stekleni embalaži nekaj cenejše, hkrati pa dobijo kupci ob vračilu steklenic v trgovino povrnjeno kavcijo. Na žalost lahko industrija samo spodbuja okoljsko ravnanje svojih kupcev, svoje pa mora narediti tudi država z regulativo.

Zakaj menite, da so ljudem ljubše pločevinke? Smo morda preveč leni in radi plačujemo za udobje? S steklenico namreč lahko privarčujemo, a jo je treba vrniti v trgovino.
Veste, delno smo sami krivi za našo razvajenost. Tako kupci kot industrija, saj smo se zelo hitro sprijaznili s komoditeto. V svetovnem merilu je pločevine manj kot 25%, pri nas pa kar dve tretjini. Delno pa nas je v tako poslovno politiko prisilila tudi država in sistem politike taks, ki favorizira nepovratno embalažo. In oboje nas ob današnjem tempu in stresnem življenju zavira pri skrbi za okolje. Če želimo živeti okolju prijazneje, moramo prispevati vsi. Kupci, industrija in država.


Žana Leskovar


123. pogovor, julij 2012