Jesenska gospodarska napoved

Evropska komisija je objavila jesensko gospodarsko napoved 2016, v kateri napoveduje nadaljevanje zmerne gospodarske rasti, saj se nedavno izboljšanje na trgu dela in rastoča zasebna potrošnja izravnavata s številnimi ovirami za rast in slabljenjem spodbujevalnih dejavnikov. Komisija pričakuje, da bo rast BDP-ja v območju evra letos znašala 1,7 %, naslednje leto 1,5 %, leta 2018 pa 1,7 %. Rast BDP-ja v celotni EU naj bi letos predvidoma znašala 1,8 %, naslednje leto 1,6 %, leta 2018 pa 1,8 %. V Sloveniji naj bi se BDP letos povečal za 2,2 %, naslednje leto za 2,6 %, leta 2018 pa za 2,2 %.


Zasebna potrošnja naj bi bila do leta 2018 še naprej glavno gonilo rasti ob podpori pričakovane nadaljnje rasti zaposlovanja in majhnega povišanja plač. Rast podpirajo tudi ugodni stroški izposojanja. Sedanje gospodarsko okrevanje koristi vsem državam članicam. BDP EU je zdaj višji kot pred krizo, v nekaterih državah celo za več kot 10 % nad najnižjo vrednostjo.


Naložbeno okolje se končno izboljšuje in naložbe naj bi se leta 2018 okrepile, deloma po zaslugi sofinanciranja EU. Projekti, financirani s sredstvi EU, bi morali ob prehodu v fazo izvajanja vse bolj podpirati zasebne in javne naložbe. Naložbe naj bi se letos na splošno povečale za 3,3 %, v letu 2017 za 3,1 % in v letu 2018 za 3,5 %.


Zaposlovanje v območju evra in v celotni EU naj bi se letos povečalo za 1,4 %, kar je najhitrejša rast od leta 2008, čeprav so zmogljivosti na trgu dela premalo izkoriščene. Rast zaposlovanja naj bi se v letih 2017 in 2018 nekoliko umirila. Brezposelnost v območju evra naj bi se zmanjšala razmeroma hitro, in sicer z 10,1 % leta 2016 na 9,7 % leta 2017 in 9,2 % leta 2018. Enakemu trendu naj bi sledila celotna EU, kjer se bo brezposelnost po pričakovanjih z letošnjih 8,6 % naslednje leto zmanjšala na 8,3 %, v letu 2018 pa na 7,9 %. V Sloveniji naj bi brezposelnost letos znašala 8,4 %, naslednje leto 7,7 %, leta 2018 pa 7,2 %.


Inflacija v območju evra je bila v prvi polovici leta zaradi padajočih cen nafte zelo nizka, vendar je začela v tretjem četrtletju rasti. K nadaljnji rasti naj bi prispevalo predvideno zviševanje cen nafte. Inflacija v območju evra se bo po pričakovanjih povečala z 0,3 % v letu 2016 na 1,4 % v letih 2017 in 2018. Inflacija v celotni EU naj bi se z letošnjih 0,3 % povečala na 1,6 % leta 2017, v letu 2018 pa na 1,7 %. V Sloveniji naj bi inflacija letos znašala 0,1 %, naslednje leto 1,5 %, leta 2018 pa 1,9 %.


Skupni javnofinančni primanjkljaj in javni dolg kot delež BDP-ja naj bi se v območju evra še naprej zmanjševala. Javnofinančni primanjkljaj v območju evra naj bi se z letošnjih 1,8 % BDP-ja v letih 2017 in 2018 zmanjšal na 1,5 %. To je posledica nižjih socialnih transferjev v skladu z zmanjšanjem brezposelnosti, umiritve rasti plačne mase v javnem sektorju in nizkih obrestnih mer, zaradi katerih je servisiranje dolgov cenejše. Javni dolg naj bi se predvidoma zmanjšal z 91,6 % leta 2016 na 89,4 % leta 2018. Po napovedih Komisije naj bi javni dolg kot delež BDP-ja v Sloveniji letos znašal 80,2 %, naslednje leto 78,3 %, leta 2018 pa 76,6 %.


Rast svetovnega BDP-ja se je v zadnjih mesecih dodatno zmanjšala in naj bi letos znašala 3,2 %, kar je najnižje od leta 2009. Toda ker naj bi se rast na trgih v vzponu in ZDA okrepila, se bo stopnja svetovne rasti (brez EU) po pričakovanjih nekoliko okrepila. Sedanja šibkost svetovne trgovine zunaj EU kljub odpornosti trgovine znotraj območja evra negativno vpliva na izvoz območja evra. V območju evra bo uvoz predvidoma rasel hitreje od izvoza. Presežek na tekočem računu v območju evra se bo v obdobju, ki ga zajema napoved, predvidoma zmanjšal.


Tveganja za uresničitev napovedi so se v zadnjih mesecih povečala ter se jasno nagnila na negativno stran, tudi zaradi napovedi Velike Britanije o izstopu iz EU. Povečala so se tudi zunanja tveganja, kot so negativni gospodarski trendi na Kitajskem in tveganje poslabšanja geopolitičnih konfliktov. Poleg tega se evropsko gospodarstvo v prihodnjih letih ne bo moglo več zanašati na izredno podporo zunanjih dejavnikov, kot sta padanje cen nafte in vrednosti valute, tako kot se je doslej.


Celotno sporočilo: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-16-3611_sl.htm
Dodatne informacije za Slovenijo: http://ec.europa.eu/economy_finance/eu/forecasts/2016_autumn/si_en.pdf