Jelko Kacin: Pocenimo denar, omogočimo hitrejše in cenejše financiranje rasti za državljane EU

Pogovarjali smo se z evropskim poslancem in liberalcem Jelkom Kacinom o njegovih pogledih in razmišljanjih o prihodnosti Evropske unije, pa tudi o nekaterih domačih temah.


Ne bi vas mogli uvrstiti med evroskeptike. V svojih nastopih ste vedno podpirali Evropsko Unijo. Vas sedanja dolga kriza vendarle navdaja s kakšnimi dvomi glede Unije?

Ne, nikakor ne. Verjamem, da so lahko evroskeptiki Indijanci v porečju Amazonke, ker se z dogajanjem na celotnem svetu, s svetovno ekonomijo, s podnebnimi spremembami ne morejo ukvarjati, ker s tem niso seznanjeni. Morda je prostor za evroskeptike tudi kje v balkanskem hribovju, kjer nimajo satelitskega signala in ne elektrike in ne poslušajo ne radia, ne televizije. Kdor pa živi in dela na evropskem kontinentu, ve da so izzivi prihodnosti povezani z naraščanjem svetovnega gospodarstva, s prihajajočimi velikimi gospodarskimi silami, na čelu z Indijo in Kitajsko, Rusko Federacijo, Brazilijo, Južno Afriko, ki bodo pretresla in spremenila razmerje sil v globalni trgovini. In zato je Evropa obsojena na medsebojno sodelovanje, kajti le v povezovanju, v širitvi, v ohranjanju deleža v svetovni trgovini in svetovnem gospodarstvu, lahko govorimo o perspektivi prihodnjih generacij. Nedavno je bil tu jordanski kralj Abdulah in zapisal sem si njegovo misel: »Mladina predstavlja samo sto odstotkov naše prihodnosti. Kdorkoli vsaj malo misli na svoje otroke in vnuke in vnukinje, ne more in ne sme bit evroskeptik«. Nasprotno, moral bi biti zavezan Evropejec in federalist.

Kacin3

Omenjali ste nekatere prihajajoče države. V Evropi je prevladala ena sama doktrina reševanja ekonomske krize, t.i. nemško-francoski vlak. S spremembami v Franciji, ne vemo, kaj bo z njim. Ali imate občutek, da so finančno krizo izkoristili tudi za dodatno liberalizacijo trga dela? Španija namreč, kljub liberalizaciji trga dela, ne kaže nobenih posebnih rezultatov. Število zaposlenih se ni povečalo.

Nemčija, ki je s Francijo iz političnih, pa tudi iz gospodarskih razlogov, motor Evropske Unije, je največji izvoznik v Evropski Uniji. Njeno gospodarstvo ogromno proizvaja in ne izvažajo storitev, temveč predvsem izdelke z veliko dodano vrednostjo. Gospodarstva, ki ne izvažajo izdelkov z veliko dodano vrednostjo, so v globoki krizi. To še posebej velja za sredozemske države, ki so v veliki meri usmerjene tudi v prodajo storitev, zlasti v turizmu. In turizem v času krize najprej občuti upad kupne moči prebivalstva. Na drugi strani pa razvoj novih tehnologij, zlasti pa letalska industrija z cenenimi letalskimi prevozi omogoča turistom, da za isti denar letijo dlje od klasičnih destinacij v Sredozemlju. Vse to se v gospodarstvu teh držav zelo hitro pozna. Iz teh razlogov gospodarstva, ki imajo proizvodnjo izdelkov z veliko dodano vrednostjo postajajo vzor za hitro nastajajoča gospodarstva in ta kupujejo zlasti stroje za proizvodnjo izdelkov z veliko dodano vrednostjo. Kajti, v teh gospodarstvih ocenjujejo, da imajo z izobraženo in cenejšo delovno silo, v globalnem okvirju, velike primerjalne prednosti. Če se tega v Evropi ne zavedajo, imajo resne težave. Zato je prihodnost Evrope tesno povezana z naložbami v proizvodni sektor. In kreditni krč, ki smo mu priča, je za vse nas velik problem. Ključni problem, s katerim se soočamo, je predrag denar. Obrestne mere so previsoke in zaradi tega so naložbe v Evropi otežene. Zategovanje pasu in čiščenje bilanc pa pravzaprav ta krč samo še poglablja, zato potrebujemo rešitve, ki bodo presegle trenutno stanje. Če pa želimo in moramo poceniti denar v Evropi, da bi lahko zagnali gospodarstvo, pa potrebujemo rešitve, ki morajo biti sistemske in skupne, potrebujemo evropske obveznice, ki bodo omogočile financiranje rasti naših gospodarstev. Ali jih imenujemo tako kot sem rekel, ali so to stabilizacijske ali razvojne obveznice ali so to modre obveznice, kot jim pravimo v nekaterih delovnih dokumentih, je v tem trenutku manj pomembno. Pomembno pa je spoznanje, da lahko samo z več Evropske Unije dosežemo preboj na tem ključnem področju. Pocenimo denar, omogočimo hitrejše in cenejše financiranje rasti, rast samo in blagostanje za državljane Evropske Unije.


Včasih človek dobi občutek, da se Evropa z novo regulativo, prilagaja hitro rastočim državam, ki si jih prej omenjal in niso ravno znane, da bi imele visok nivo socialnih pravic. Nekako se zdaj v večini evropskih držav ponavlja vzorec, da se tudi tu socialne pravice ljudi znižujejo.

Evropska Unija ne izvaža samo gotove produkte z veliko dodano vrednostjo, izvaža tudi ideologijo in socialni sistem. Evropska Unija v hitro rastočih gospodarstvih krepi socialno gibanje in povišuje socialno varnost svojih zaposlenih, plače naraščajo in tudi pravice zaposlenih se izboljšujejo. Ne strinjam se, da so vsa ta gospodarstva daleč stran od demokracije. Indijska demokracija, je največja demokracija na svetu in najstarejša demokracija v Aziji, predvsem je delujoča demokracija. Tudi na Kitajskem prihaja do sprememb. Zdijo se počasne, so pa neizogibne. In ta kitajski tanker pluje v smeri demokracije. Tudi v Ruski Federaciji se stvari spreminjajo na bolje, kljub dejstvu, da smo priča putinizaciji, in krepitvi njegove vloge ravno te dni, ko svoje nekdanje ministre namešča v kremeljske urade, da bi okrepil funkcijo predsednika države. Ampak gospodarska dejstva so neizprosna, od teh gospodarstev se pričakuje tudi učinkovitost in konkurenčnost, in morebitno zatiranje demokracije prinaša nestabilnost, socialne nemire in zmanjšanje konkurenčnosti teh gospodarstev. Zato bi brez kančka dvoma rad poudaril, da je tudi Ruska Federacija, karkoli si že kdorkoli o njej misli, del naše zahodne civilizacije.


Greva malo še v smer našega Balkana. Hrvaška se naslednje leto pridružuje Evropski Uniji, Srbija je dobila status kandidatke. Ali bo proces – glede na spremembe po volitvah v Srbiji – še zmeraj tekel tako gladko. Pričakujete kakšne spremembe v približevanju Srbije Evropski Uniji?

Ključno dogajanje se bo prikazalo junija v Črni gori, ki bo kot prva od držav kandidatk, začela pogajanja z evropsko komisijo z odpiranjem poglavij 23 in 24. Poglavje 23 so svobode in pravna država, vključno z reformo pravosodja, z medijskimi, manjšinskimi in individualnimi svoboščinami in pravicami. Poglavje 24 pa zajema borbo z organiziranim kriminalom in korupcijo, ki je v vseh državah zahodnega Balkana sistemska korupcija, posledica političnih in gospodarskih monopolov, ki onemogočajo prost pretok ljudi, izdelkov, uslug, idej in kapitala. Potem ko bo Črna Gora odprla ti dve poglavji, nič več ne bo tako kot je danes, ne le za Črno Goro, pač pa tudi za Bosno in Hercegovino, Srbijo, Albanijo, Makedonijo in tudi Turčijo. To bo prineslo velike spremembe in zato verjamem, da se bo Srbija zelo potrudila, da bi zmanjšala časovni zaostanek med začetkom pogajanj Črne Gore in pridobitvijo datuma za Srbijo.


Torej ne pričakujete, da bi predsedniške volitve posebej vplivale na mednarodne odnose Srbije?

Ne, nikakor. Rad bi samo spomnil, da je Srbija parlamentarna demokracija in da v času, ko je bil predsednik vlade pokojni Zoran Đindić, domala nihče v Evropi ni vedel, kdo je predsednik Srbije. Zdaj pa mnogi živijo v neki zablodi, da bi nujno potrebovali Borisa Tadića za predsednika. Kot da bi se on pogajal z evropsko komisijo, ne pa vlada Republike Srbije. Srbija nujno potrebuje močno in operativno vlado. Problem Srbije pa je bil in ostaja, da je predsednik Tadić bil in je tudi še, predsednik demokratske stranke. In zaradi tega so bili vsi člani vladi blede figure, predsednika vlade pa praktično ni bilo. Zato je v percepciji Zahoda vlogo premiera bolj igral namestnik premiera Ivica Dačić, kot pa premier Cvetković, pa čeprav je bil po poreklu nekdanji minister za finance in bi po vseh kriterijih moral biti prevladujoča oseba, to ni bil. Zato Srbija potrebuje močno in operativno vlado. Verjamem, da jo bo dobila. Po drugi strani pa je novoizvoljeni predsednik Srbije takoj ob izvolitvi povedal, da je svoje članstvo v stranki zamrznil in je s tem tudi svoji stranki dal možnost, da igra pomembno vlogo v odnosu do evropskih institucij. To so velike in pozitivne spremembe in take spremembe je treba vedno videti, jih priznati in tudi pohvaliti.


Z zadnjim vprašanjem se vrniva domov. Ukvarjamo se s krizo, vlada vlada, opozicija pa je tam, kjer je. Kako vidite razvoj t.i. levice v naslednjih letih? Levica je, po moji oceni, iz takšnih in drugačnih razlogov v zadnjih letih izgubila veliko podpore…

Zelo ne rad govorim o levici. Sam pripadam levosredinskemu prostoru, ampak to zaklinjanje v levico, se mi zdi mantra, ki samo odtujuje politike od pravih izzivov. Počakati bo treba na kadrovske spremembe pri social demokratih. Ocenjujem, da način performansa dosedanjega predsednika social demokratov, ni mogel biti alternativa za sedanjo vladajočo stranko, kajti mož ni ne operativen, ne prepričljiv. Čeprav je strašno samovšečen. Na drugi strani, pa so nekatere poteze prvaka druge, najmlajše, t.i. leve stranke, pokazale, da mu resnično manjka politične kilometrine in zavedanja, da država ni privatno podjetje. Država tudi ni javno podjetje in zaradi tega so nekateri vzorci obnašanja pripeljali do faux pasov, ki so relativnega zmagovalca volitev poslali v opozicijo in celo iz parlamenta. Zato se mi zdi, da je za treznjenje slovenskega političnega prostora potrebno iskati alternative v tem delu političnega prostora. In Liberalna demokracija Slovenije bo take alternative ponudila. Dokler so nekateri v levosredinskem prostoru prepričani, da so prvi, edini, najboljši in večni, jim ni pomoči. In tudi Sloveniji ne.

2 komentarjev to “Jelko Kacin: Pocenimo denar, omogočimo hitrejše in cenejše financiranje rasti za državljane EU”

  1. Komentiral/a Janez dne 18. Jun 2012

    Goran Đinđić? Zoran?

  2. Komentiral/a Hujšanje dne 27. Jun 2012

    Res dober intervju!

    Lep pozdrav,

    Jasna