Janja Leban: “Je Slovenija na področju urejanja predpisov in postopkov na področju varovanja okolja na pravi poti?”



Intervju z Janjo Leban, vodjo Službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije


Področja varovanja okolja so vsebinsko zelo raznolika in obsežna, njihove smernice pa so neposredno podrejene spreminjanju in razvijanju zakonodaje. V Sloveniji se s tem področjem ukvarja Služba za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je aprila letos obeležila že enajsto leto svojega delovanja. Industrijsko onesnaževanje, ravnanje z odpadki, podnebne spremembe ter različni programi pridobivanja okoljskih oznak so glavne teme, ki jih SVO pokriva s svojimi storitvami in projekti. Poleg tega med svoje naloge uvršča tudi zagotavljanje vpliva gospodarstva pri sprejemanju zakonodaje na področju varstva okolja. Kako so pri tem uspešni in aktivni smo povprašali Janjo Leban, vodjo Službe za varstvo okolja.


janja3


Kako in na kakšen način lahko vaša SVO vpliva na to, da bi se predpisi in postopki na področju okolja poenostavili in postali časovno primerljivi s tistimi v tujini?
Predvsem si želimo dialog že v času priprave predpisov, s pripombami in stališči se odzivamo na predpise, ki so v javni razpravi, dajemo pa tudi pobude za spremembe obstoječih predpisov. Pozorni smo predvsem na to, da naših zahtev v primerjavi z direktivami ne bi dodatno zaostrovali.

Se z vlado že pogovarjate glede vašega sodelovanja pri reševanju tega problema? Kakšni so vaši konkretne predloge za izboljšanje stanja oz. kako na dano situacijo gledajo vaši strokovnjaki?
Z vlado oziroma ministrstvom za kmetijstvo in okolje se pogovarjamo že dalj časa. Na ravni države so sprejeti tudi programi za zmanjšanje administrativnih bremen, kar je dolgotrajen proces. Vsega naenkrat ni možno spremeniti. Zato je treba pri vsakem predpisu, ki se spreminja ali na novo sprejema, zelo skrbno preveriti in razmisliti, kakšen vpliv bo imel na gospodarstvo in upravne organe, v smislu izvedljivosti, stroškov in okoljskih učinkov, ki jih želimo doseči. Že predpisi EU, ki jih bodisi prenašamo v naš pravni red ali pa veljajo neposredno, so zelo zahtevni in administrativno obremenjujoči. Zato si želimo, da pri prenosu direktiv v slovenski pravni red, zahtev EU ne bi dodatno zaostrovali, kar je bila doslej nemalokrat praksa. Za izboljšanje stanja, menim, bi moralo biti gospodarstvo bolj vpeto v pripravo predpisov. Premalo je komuniciranja in dialoga z gospodarstvom oziroma tistimi, na katere se predpis nanaša, premalo se posvečamo razčiščevanju odprtih vprašanj. Ta dialog močno pogrešamo. Ni dovolj, da je predpis preko spletne strani dan v javno razpravo, potrebna je izmenjava mnenj, stališč in izkušenj iz prakse!

Pogosto slišimo pritožbe slovenskih gospodarstvenikov, da imajo zaradi zapletene okoljske regulative in počasnih upravnih postopkov dejansko finančno škodo. Lahko ocenite koliko škode ima gospodarstvo na račun tega problema?
To je zelo zahtevna naloga, saj gre za zelo kompleksno tematiko in okoli 500 predpisov. Se pa pod okriljem Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo izvaja program za odpravo administrativnih bremen, v okviru katerega je bilo pregledanih 14 področij, eno od teh je tudi področje okolja. Skupno je bilo pregledanih 3.529 predpisov in ocenjenih 1,5 milijarde evrov administrativnih bremen, ki jih ti predpisi povzročajo gospodarstvu in državljanom. Ugotovljeno je bilo, da bo treba pri razbremenitvah večji poudarek nameniti področju okolja in prostora, delovno pravni zakonodaji, koheziji (črpanje evropskih sredstev), področju financ (vključno z davki in trošarinami), področju gospodarstva (vključno s statusno pravnimi zadevami in poslovnimi oziroma finančnimi poročili) ter področju davkov in drugih dajatev. Se pa ta program prepočasi izvaja, zato bi bilo nujno aktivnosti okrepiti.

Nam lahko zaupate koliko denarja se od okoljskih dajatev vrne nazaj v gospodarstvo in kakšne so vaši ukrepi na tem področju?
Mogoče najprej pojasnilo, kaj je cilj okoljskih dajatev. Cilj okoljskih dajatev je, poleg prihodkov, vplivati tudi na ravnanja, ki so škodljiva za okolje. Z vključitvijo okoljskih dajatev v cene proizvodov in storitev naj bi okoljske dajatve pripomogle k uresničevanju načela onesnaževalec plača. Praviloma je davčna osnova fizična enota nečesa, ki ima neugoden učinek na okolje. Ločimo tri glavne skupine okoljskih davkov: davke na energijo (trošarine…), davki na promet (motorna vozila, uporaba vozil v cestnem prometu…) in okoljske dajatve na onesnaževanje in rabo naravnih virov. V Sloveniji so okoljski davki prihodek proračuna, bodisi državnega (npr. trošarine), bodisi občinskega (npr. dajatev na odlaganje odpadkov na komunalnih odlagališčih, odvajanje odpadnih voda). Prihodki od okoljskih davkov znašajo okoli 1,2 milijardi evrov, od tega davki na energijo 1 milijardo, dajatve na onesnaževanje in rabo virov pa okoli 100 milijonov evrov. Za primerjavo pa še podatek, koliko državne pomoči namenjamo varstvu okolja, in sicer v letu 2011 smo varstvu okolja namenili 69 milijonov evrov državnih pomoči.

Gospodarska zbornica Slovenije v svojih stališčih stalno izpostavlja nujnost celovitega pristopa k obravnavi okoljskih davkov in prispevkov in v sklopu tega tudi oprostitev. Opozarja, da imamo v Sloveniji vrsto okoljskih davkov in prispevkov in tudi drugih obremenitev iz naslova energije (npr. prispevki za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije), ki poleg finančnih obremenitev prinašajo gospodarstvu tudi precejšnje administrativne obremenitve. Zato pozivi k razbremenitvi gospodarstva, zmanjšanju administrativnih bremen in iskanju rešitev, ki bodo za gospodarstvo manj obremenjujoča, z vidika okolja pa učinkovita. Pričakujemo transparentnost okoljskih davkov in drugih prispevkov, njihovo racionalnost ter učinkovitost z vidika okolja.

Prilagajanje na podnebne spremembe je ena izmed aktivnosti, ki ji je v zadnjem času v Evropi namenjene največ pozornosti. Imate že pripravljene programe prilagajanja? Kakšni so?
Eden takšnih programov je Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in o katerem je te poletne dni tekla javna razprava. V tem programu je opredeljeno, da je ena od ključnih nacionalnih usmeritev do 2020 prestrukturiranje v smeri povečanja produktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blažitve in prilagoditve na podnebne spremembe. Sicer pa je naša služba bolj vpeta v aktivnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečevanje snovne in energetske učinkovitosti.

V Sloveniji se je v zadnjih desetletjih temperatura zvišala za okoli 1,5 stopinje, prav tako so vse pogostejši vročinski vali kakršnim smo bili priča tudi v letošnjem poletju. Kakšna je po vašem mnenju ocena stroškov, ki jih povzročijo vročinski vali gospodarstvu (npr. ohlajanje prostorov, skladiščenje, transport, …)?
Dejstvo je, da se spreminjajo delovni in bivalni pogoji. Spremenjeni podnebni pogoji, vročinski vali, suše… vplivajo na posamezne dejavnosti, še zlasti na kmetijstvo, oskrbo z vodo, zdravstvo… pa tudi na druge dejavnosti. Vplivajo tudi na večjo porabo električne energije, vendar so ti stroški neprimerljivi s škodami, ki nastajajo npr. v kmetijstvu. Stroške, ki so s tem povezani je zelo težko ocenjevati, predvsem si je treba prizadevati za omilitev teh pojavov in hkrati se moramo temu tudi prilagajati.


BB in TC


avgust 2013, 145. pogovor