Jana Apih – direktorica zavoda Tovarna trajnostnega turizma, goodplace

Jana ApihPogovarjali smo se z direktorico zavoda Tovarna trajnostnega turizma – GoodPlace, Jano Apih. Energija dame te hote ali nehote prevzame. Odpelje te v svoj svet še preden se zaveš, da se na potovanje sploh nisi odpravil. Prišel si k Jani na kavo in čvek. O turizmu, sonaravnosti, raju na zemlji. Kmalu ugotoviš, da te je tja že odpeljala. Pa čeprav le za kratek čas.


Turizem velja za eno pomembnejših panog gospodarstva, ki obeta. Veliko vrzel v tej sferi predstavlja vpliv turizma na okolje. Je to tisto, za kar se boste zavzemali v novoustanovljenem zavodu Tovarna Trajnostnega turizma?


Seveda, vendar se je pri tem potrebno zavedati, da je okolje in obremenjevanje le-tega s strani turizma, samo ena od komponent trajnostnega turizma. Enako pomemben je vpliv, ki ga razvoj turizma povzroča na ekonomskem, socialnem, ne nazadnje tudi kulturnem področju. Samo z zavedanjem, da z vsakim dejanjem in poseganjem močno vplivamo na celovito sliko neke destinacije, se odpirajo možnosti za pravilno ravnanje. In prav to si želimo z zavodom doseči. Začeti razvijati okolje v slovenskem turizmu, ki se bo zavedalo kako pomembno je slediti smernicam trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji.


Kdo ste ustanovitelji zavoda – ste ljudje različnih profilov?


Ja, bi rekla, da smo res »pisana« druščina. In mislim, da je prav to naša ključna dodana vrednost, saj vsak iz svojega zornega kota gledamo na isti problem in mu znamo najti različne rešitve. Pri tem pa nas vse druži iskrena želja premakniti voz slovenskega turizma v pravo smer. Ker nas je kar 12 ne vem če bi naštevala prav vse, pa vendar z nami je prodekanja Turistice Aleksandra Brezovec in predavatelj na Turistici in tisti, ki je kriv, da je v Sloveniji zaživel projekt Banka turističnih priložnosti Dejan Križaj. Z nami je tudi Miša Novak, ki verjetno ena redkih, ki se je v Sloveniji že ukvarjala s strateškimi rešitvami na področju trajnostnega turizma. Pridružila se nam je tudi njena nekdanja sodelavka iz Hostinga Ivana Galič, ki ima vrsto izkušenj predvsem na področju investicij, mednarodnih projektov,… Veseli smo, da je z nami tudi predsednica društva Planet Zemlja kjer že vrsto let raziskujejo področje eko turizma. Da ima projekt mednarodno noto je poskrbel naš partner is Poljske Pawel Nizinski, ki je predstavnik mednarodne verige Goodbrand, ki razvija sisteme razvoja družbeno odgovornih blagovnih znamk. Pridružila sta se nam dva moja bivša sodelavca Jan Klavora in Nevenka Klun, pa Gregor Sakovič, ki sodeluje v vrsti projektov povezanih s socialnim podjetništvom in nenazadnje še Ira Jakša, ki je druščini dodala popolnoma konkreten produkt trajnostnega obiska predvsem zavarovanih območij in to kar iz potovalnega kajaka.


Kaj je vas osebno pripeljalo de tega, da se spustite na področje, ki potrebuje še veliko znanja, raziskovanja in pomoči?


Vse skupaj je bila v bistvu kombinacija razmišljanj, priložnosti in tudi naključij. Predvsem pa spoznanja kako velik je v resnici razkorak med besedami na papirju praktično vseh turističnih strategij v turizmu in dejanskim stanjem slovenskega turizma. Žal so trajnostne strategije vse preslabo implementirane. Zavedamo se, da je razlog za to v veliki meri pomanjkanje znanj in premajhen dostop do ustreznih orodij. Edini način, da to premaknemo je, da se organiziramo in turizmu ponudimo prave rešitve.


Jana Apih


Slovenija si je področje trajnostnega turizma postavila med prve cilje v tej sferi, a ji ga ni uspelo doseči. Boste to nalogo prevzeli nase kot zavod?


Mislim, da je to še vedno v domeni ponudnikov in destinacij. Naloga, ki jo prevzemamo nase je predvsem pomoč vsem, ki imajo željo, vizijo in možnost razvoja v smer trajnosti. Seveda pa bomo nedvomno postali tudi telo, ki bo na nacionalnem nivoju prevzelo aktivno vlogo predvsem kar se tiče pobud in idej ter seveda tudi pomoči.


Kdo je torej vaša ciljna javnost?

Praktično vsi akterji slovenskega turizma, od majhne kmetije, kjer lastniki začutijo, da je turizem njihova priložnost pa vse do nacionalnih turističnih institucij. Samo, če bomo istim smernicam sledili na vseh nivojih bomo dosegli cilje, ki si jih je Slovenija zastavila na področju trajnostnega turizma.


Turizem je beseda ki asocira na svet, širino, raziskovanje, povezovanje… Vsebuje vaš projekt tudi mednarodno komponento, morda celo podporo?


Ja, v bistvu celo zelo močno. Kot sem že omenila je eden od naših soustanoviteljev iz Poljske, kjer se intenzivno ukvarja predvsem s koncepti kreiranja družbeno odgovornih blagovnih znamk, tudi v turizmu. Ta znanja in izkušnje bomo seveda s pridom izkoristili. Poleg tega pa je partner projekta globalno združenje Sustainable Travel International, ki je GoodPlace prepoznala kot odlično točko za vstop ne samo v Slovenijo, temveč tudi v širšo regijo JV Evrope. In ne nazadnje so naše ambicije prenašati koncept v partnerske države s čimer bomo gradili močno mrežo. Naslednji GoodPlace bo v naslednjih mesecih zaživel v Varšavi.


Boste v Tovarni trajnostnega turizma ponujali tudi trajnostne turistične destinacije? Če da – samo v Sloveniji ali tudi izven meja?


Eden od prvih projektov, ki se ga bomo lotili je kreiranje turistične agencije, ki bo zaživela sicer samostojno pa še vedno pod okriljem zavoda. Namen agencije bo na eni strani spodbujanje priprave trajnostnih produktov, na drugi strani pa seveda njihova promocija in prodaja. Na ta način bomo vsem članom ponudili dodano vrednost in povezali ponudbo, ki v Sloveniji nastaja.


Po čem boste prepoznali tovrstne ponudnike – dandanes ko je tako rekoč vse dovoljeno namreč ne zadostuje, da si nekdo nadene naziv eko, green, bio in to tudi dejansko predstavlja. Kdo bo torej tisti, ki bo presojal o kvaliteti in verodostojnosti ponudnikov?


Ena od temeljnih nalog zavoda bo nedvomno prenos ustreznih mednarodnih standardizacij in kategorizacij v naš prostor. Skladno s tem bo agencija pripravila standardizacijo ponudbe in produktov. Neke vrste pravil ali standardov, ki se jih bodo morali ponudniki držati, da se bodo njihovi produkti lahko uvrstili v ponudbo agencije.


Na to navezujem tudi vprašanje certificiranja. Eko marjetica, evropska oznaka za zeleno destinacijo je pri nas tako redka, da se zastavlja resno vprašanje o tem, ali je sploh prav razumljena, sprejeta, ovrednotena. Kje menite, je bistvo problema?


Mislim, da je certifciranje en velik vozel, ki ga vsak razpleta na svoj način in iz svojega konca. Seveda so vsi napori dobrodošli in pozitivni. Pa vendar bi se bilo verjetno dobro odločiti kateri zgodbi bomo sledili na vseh nivojih. Eko Marjetica je super projekt vendar pa po mojem mnenju na turizem glede preveč enostransko. Poudarek je na direktnih fizičnih vplivih na okolju, kakšni so izpusti, kaj delajo z odpadki, kako so energijsko učinkoviti,… Vendar pa je vpliv turizma na okolje v resnici dosti širši. Vpliva tako na ekonomsko sliko destinacije kot na socialni moment okolja in ne nazadnje tudi na kulturno podobo. Zato mislim, da so določeni drugi sistemi mogoče sicer težje dosegljivi in bolj kompleksni a istočasno tudi dosti bolj učinkoviti. Tak je recimo certifikat Green Globe ali mogoče še bolj kompleksni certifikati za različna področja, ki jih uvaja Sustainable Travel International.


Vaš zavod se ne bo omejeval le na izobraževanje, certificiranje, informiranje… Kot tovarna boste tudi proizvajali – ideje?


Idej nam res ne zmanjka. Ime tovarna ni naključno. Verjamemo, da bo treba trajnostni turizem v Sloveniji dejansko ustvariti. Mogoče produktov res ne bomo postavili na tekoči trak, vsekakor pa bomo vsem v turizmu pomagali na poti od želje in ideje do realizacije in impementacije in tudi prodaje ter izvedbe.


Kaj pa pomeni goodplace – destinacijo?


GoodPlace je v bistvu blagovna znamka, ki smo jo nadeli naši tovarni. Poleg tega je tudi prostor v središču Ljubljane, kjer bo trajnostni turizem dobil svoj prostor. Prostor za srečevanje, za izobraževanje, za razvijanje in sodelovanje,… Naš skupen dom, naš skupen dober prostor.


Slišali smo za Wall of good. Tudi ta je pri vas.


Ja Wall of good je nastal zelo zelo spontano. Ko sem ob postavljanju ideje v življenje hodila od ene do druge institucije sem povsod naletela na isti odziv. ”Kako smo lahko zraven?” Seveda takrat na to vprašanje zares nisem znala odgovoriti. Zato sem vse prosila za podporo. V ta namen smo kreirali ”pismo podpore”, ki ga je do sedaj podpisala cela vrsta institucij. Da pa bi podpora postala čim bolj vidna smo vse prosili, da se podpišejo na naš Wall of good in na ta način izrazijo svojo podporo projektu in viziji. Ne morete si predstavljat kako radi se ljudje podpišejo na steno. Verjetno nam je to vsem ostalo iz otroštva, ko smo jih dobili po prstih, če smo ”kracali” po stenah.


podpisi


Ob otvoritvi ideje, če lahko tako rečem, vas je podprl tudi vaš oče, spoštovani guru oglaševanja Jure Apih, ki je začutil dobre energije in jih označil za osnovo ki obeta. Res da vsaka dobra ideja potrebuje dober poslovni načrt. A začne se pri ideji, ki brez prave energije ne pride nikoli do izraza. Je to tudi vaša zgodba?


Nedvomno! Je pa z idejami tako, če so prave jih v resnici ni tako težko spraviti v življenje. Tisti, ki razumejo in imajo enaka razmišljanja se pod dobre ideje hitro podpišejo in so v njih celo pripravljeni investirati tako svoj čas kot tudi denar. In takrat se premakne. Točno to se je zgodilo z nami. Ideja je sprožila plaz in nas pognala v dir. Sedaj je čas, da to energijo kanaliziramo in spravimo v okvirje. Tako da ja, poslovni načrt pišemo šele sedaj ko smo projekt že lansirali. Veseli smo, da se vedno bolj izkazuje da je ideja tudi s tega vidika, bom rekla kar trajnostna.


Vrniva se k turizmu – ta naj bi bil že sam po sebi ena izmed najbolj okolju neprijaznih dejavnosti. Se vam zdi da bomo ljudje zmogli del ugodja zamenjati za skrb za okolje? Ker v tem naj bi bil smisel trajnostnega turizma, če prav razumem.


Mislim, da je negativna stran turizma vseeno manjša od pozitivne. In s pravilnim razvojem se lahko še zmanjša. Seveda, da je potovanje z letali za okolje vse prej kot prijazno. Pa vendar. Če samo pomislimo kako pozitiven je lahko ekonomski vpliv in seveda tudi razvojni vpliv na neko destinacijo potem slika postane bistveno bolj kompleksna. Ker seveda verjamem da so ljudje v resnici rajši dobri kot slabi, če imamo za to seveda priložnost, sem prepričana da lahko s pravimi pristopi in načini naredimo ogromno. Seveda pa to pomeni, da je potrebno uporabnike izobraziti, jih prijeti za roko in jim pokazati kako je lahko njihov dopust boj prijazen do okolja. In ko bodo to začutili bodo vedno bolj zahtevali, da se temu prilagajajo tudi ponudniki in krog se bo zavrtel.


Drugo vprašanje pa je cena – ekološka naravnanost in okoljska prijaznost je velikokrat močno povezana z visoko ceno. Bomo – sploh v teh časih – po vašem mnenju pripravljeni odmeriti nekaj več za to, ker nam ne bo vseeno kaj bomo pustili za seboj?


Ne vem zakaj se nam je tako močno usidrala v glavo ideja kako drag je trajnostni turizem. Pa je res? Ponudniki pravijo, da se jim ne ”splača” investirati v trajnostni turizem. Cela vrsta študij seveda hitro pokaže, da se s pravilni investicijami izjemno zmanjšajo stroški delovanja. Poleg tega pa močno upam, da bo vedno bolj tudi država tista, ki bo vse ki so ”packe” stisnila za vrat in s tem pospešila razvoj. S tem bo trajnostni turizem vedno bolj nekaj samoumevnega in ne več posebnega, kar bo na drugi strani seveda vplivalo tudi na cenovno politiko. Zakaj bi morala biti nočitev v okolju prijaznem hotelu dražja? Mislim, da bi bila lahko celo nižja, bolj trajnostna.


Vam je morda znano, ali je v Sloveniji ali pa drugod po svetu dovolj povpraševanja po trajnostnem turizmu oz. destinacijah?


Nedvomno. Najhitrejši porast je nedvomno zaznati na poslovnem turizmu saj ima vedno več podjetjih v strategijah poslovanja zapisane vrednote in tudi poslovne procese, ki so skladni s smernicami trajnostnega ravnanja. In tovrstna podjetja ob organizaciji poslovnih dogodkov izbirajo ponudnike, ki ustrezajo določenim kriterijem. Poleg tega se z dvigovanjem ozaveščenosti dviguje tudi povpraševanje.


Že kar nekaj časa plavate v vodah turizma. Se vam kdaj zdi, da Slovenija ne zna prenesti dobrih praks na domača tla, da ne zna izkoristiti svoje bogate zgodovine, naravnih značilnosti, etnološkega bogastva za potrebe kvalitetnega turizma?


Slovenci smo nagnjeni k temu, da zelo radi kritiziramo in zmanjšujemo pomen tega kar je ustvaril kdo drug. Jaz pa vseeno mislim, da smo tudi na področju turizma v Sloveniji prehodili kar lepo pot. Marsikatero priložnost smo v resnici izkoristili in marsikoga smo navdušili. Ali bi lahko naredili več? Vsekakor. Predvsem mislim, da moramo postati bolj pogumni in se držati tega kar si obljubimo ter obljubo tudi izpeljati. In obljuba trajnostnega turizma je zapisana na vseh straneh. Mogoče, če se je bomo držali, bomo izkoristili še kakšno do priložnosti, ki se nam odpirajo.


Turisti velikokrat opišejo Slovenijo kot skriti košček raja. Kako jo vi vidite s profesionalnega in kako z osebnega vidika – kot turistka? Nam res nič ne manjka?


Mene zna Slovenija še vedno presenetiti. In to me vedno znova navduši. Da na tako majhnem končku sveta najdeš toliko raznolikosti. Ta ista lastnost me navduši tako na profesionalnem kot osebnem nivoju. Včasih me samo malo zjezi, da tega ne znamo pravilno povedati tistim, ki iščejo prav take skrite kotičke in nepozabne trenutke.


Kot tretja država v Evropi je Slovenija z največjo površino gozda nedvomno »zelena«. Kaj pa na ostalih področjih? Smo Slovenci ekološko osveščeni, izobraženi, smo lahko trajnostni gostitelji?


Če bi bilo temu tako mislim, da ne bi nikoli ustanovili naše male tovarne. Če bi bili ozaveščeni in bi se vedli okolju prijazno, bi se temu morali prilagoditi v končni fazi tudi turistični ponudniki in problem bi bil rešen. Žal še nismo tam.


Turisti velikokrat pomenijo v prvi vrsti denar, takoj zatem pa so poosebljene smeti. Kako boste to presegli in kdo vam bo pri tem pomagal?


Ja problemov je cel kup in niti slučajno nimamo v rokah čudežne palčke, ki bi probleme rešili. Zato je ključno, da se povežemo, zgradimo partnersko mrežo vseh, ki lahko na različnih področjih primaknejo kakšno rešitev. Šele takrat bomo postali zares učinkoviti. Tako smo v ustanovni fazi namenili veliko časa predvsem temu. Kreiranju mreže, postavljanju vzdržnega partnerskega modela in naboru storitev, ki bodo problem reševale čim bolj celostno.


Ozavestiti pa ni potrebno le turistov, temveč tudi ponudnike. Boste začeli pri teh?


Gre za dve plati istega problema, zato je potrebno zagrabiti oba. Seveda pa je dostop do ponudnikov lažji in pot je že dokaj jasno začrtana. Ozavestiti uporabnike je seveda tek na dolge proge. Zato bomo pot utirali na obeh področjih istočasno.


Po čem bomo lahko čez nekaj let prepoznali trajnostno destinacijo in po čem trajnostnega turista?


Mislim, da predvsem po vtisu, ki ga bo destinacija pustila na nas. Ker trajnost v turizmu pomeni celostni pristop mora biti tudi rezultat celosten. S koši za ločene odpadke v kotu nismo rešili ničesar in tudi destinaciji se ne bo prav nič poznalo. Če pa rešujemo probleme prometa, če zaposlujemo lokalno prebivalstvo, uporabljamo lokalno pridelane izdelke, vključujemo lokalno tradicijo, se bo poznalo in tudi turisti bodo to prepoznali, bili pripravljeni za to nekaj plačati in s tem bodo tudi sami postajali trajnostni turisti. Zato gredo razvoj, implementacija in izobraževanje z roko v roki.


Kako pa se vi zasebno obnašate kot turistka? Med dopustovanjem pazite na porabo vode, na varčevanje z elektriko, na ločevanje smeti…ali boste to počeli odslej?


Želim si, da bi lahko rekla, da sem zgledna trajnostna turistka, ampak če bi to rekla, bi se zlagala. Seveda se v okviru določenega vplivnega območja trudim, kar pa še zdaleč nima odločujočega vpliva na okolje. Mislim, da je naša ključna naloga kot turisti, da smo tisti, ki postavljamo ”zoprna” vprašanja do ponudnikov in od njih pričakujemo ali celo zahtevamo trajnostne rešitve in ponudbo. Samo na tak način bomo zavrteli kolo in v resnici nekaj prispevali.


Ste kdaj kot turistka naleteli na dober primer trajnostnega turizma?


V zadnjem času me je prevzelo veslanje v potovalnih kajakih po mirnih vodah. Produkt, ki je v resnici trajnosten, saj ga žene samo moč naših mišic. Poleg tega ponuja še stik z vodo, okoljem, naravi. In kaj več v resnici potrebujemo?


Katera turistična izkušnja je bila za vas najbolj posebna, nenavadna, izstopajoča?


Uh, prva asociacija na tole vprašanje je vsekakor moje 4 mesečno potepanje po Aziji, od katerega je sicer preteklo že preveč časa. Pa vendar. Predvsem zato, ker je bila ta pot – zame – pot v samostojnost. Samo ko odpotuješ dovolj daleč za dovolj dolgo spoznaš kdo v resnici si. Mislim, da sem se takrat zaljubila v turizem. Potovanje in odkrivanje novih krajev in ljudi je vedno pot h sebi in verjetno je to tista ključna zgodba, ki jo v turizmu vsi vedno znova iščemo.


Irena Mraz, Januar 2013


136. pogovor