Invazivne rastlinske in živalske vrste predstavljajo nevarnost



Evropska komisija je včeraj predlagala novo zakonodajo za preprečevanje in nadzorovanje hitro rastoče nevarnosti, ki jo predstavljajo invazivne rastlinske in živalske vrste. Trenutno je v Evropi več kot 12.000 tujerodnih vrst. Približno 15 % jih je invazivnih in se hitro razmnožujejo. Predlog predvideva ukrepanje za reševanje rastočih problemov, ki jih povzročajo te vrste.

Invazivne tujerodne vrste v Evropi vsako leto povzročijo najmanj 12 milijard evrov škode, in sicer z ogrožanjem zdravja ljudi, uničevanjem infrastrukture in izgubami pridelka v kmetijstvu. Poleg tega lahko resno ogrozijo ekosisteme in povzročijo izumrtje vrst, ki so potrebne za ohranjanje ravnotežja v našem naravnem okolju. Invazivne tujerodne vrste so za izgubo habitatov drugi najpogostejši vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti na svetu. Pojavljajo se tudi težave glede usklajevanja politik, saj številne države članice v reševanje tega problema že zdaj vlagajo veliko sredstev, vendar njihova prizadevanja niso učinkovita, če potekajo samo na ozemlju posamezne države.

Osrednja točka predloga je seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, ki bo pripravljen na podlagi ocen tveganja držav članic in znanstvenih dokazov. Za izbrane vrste bo v EU veljala prepoved, kar pomeni, da jih ne bo mogoče uvažati, kupiti, uporabljati, izpustiti ali prodajati. Predlog predvideva tri vrste ukrepanja: preprečevanje, zgodnje obveščanje in odzivanje ter nadzorovanje zadevnih razširjenih invazivnih tujerodnih vrst. Države članice bodo organizirale preglede, da preprečijo načrtno uvajanje zadevnih vrst. Ker pa številne vrste v EU pridejo nenamerno, kot onesnaževalo v blagu ali ujete v zabojnikih, bo treba odkriti take poti in sprejeti korektivne ukrepe. Ko bodo države članice odkrile vrsto, ki je bila vnesena na območje EU, bodo nemudoma sprejele ukrepe za izkoreninjenje. Če pa so zadevne vrste že razširjene, bodo morale sprejeti ukrepe za zmanjšanje škode, ki jo povzročajo. Predlog spodbuja prehod k usklajenemu in bolj preventivnemu pristopu, ki bo sčasoma povečal učinkovitost ter zmanjšal stroške škode in ukrepanja.

Vir: PEK