Michal Rynia in Nastja Bremec: mlada plesalca, ki navdušujeta s svojo enkratno mešanico plesnih zvrsti, sta se spoznala na mednarodni plesni akademiji v nizozemskem Rotterdamu. Kakšen je ritem razgibanega življenja mladih umetnikov in kakšen je njun lastni plesni ritem, ki ga pooseblja njuna M&N Dance Company, sta nam zaupala v enem redkih prostih trenutkov med plesnimi delavnicami, ki jih poleti vodita po vsej Evropi.

michal-nastja-2 (1)

Za začetek preprosto, a pomembno vprašanje: Nastja in Michal – Slovenka in Poljak, ki sta se spoznala na Nizozemskem – v katerem jeziku običajno komunicirata ali govori jezik plesa sam zase?

M&N: Tako je, Slovenka in Poljak. [smeh] Največ komunicirava v angleškem jeziku, zadnje čase pa že kar veliko po slovensko, Michal se namreč zelo hitro uči našega jezika. Seveda pa je ples najin jezik, s katerim nama je najljubše komunicirati tako med sabo kot tudi z ostalimi.

Svet plesa sicer ne pozna kulturnih in jezikovnih meja, pa vendar; sta sama pri delu s plesalci iz vse Evrope opazila kakšne razlike v dojemanju plesa, načinih izražanja in učenja, ali je vsak plesalec planet zase?

M&N: Skozi ples se vsi izražamo na takšen ali drugačen način, tako kot z besedami. Kako vsak posameznik dojame ples je čisto odvisno od človeka samega, seveda tudi od kulture v kateri živi, katere plesne tehnike se uči, itd.

Glede na to da učiva kar precej v tujini, nisva opazila nekih posebnih razlik, kajti ples, ki ga midva poučujeva, ima svojo izraznost ter povezuje ljudi v eno celoto.

Svojo plesno kariero sta začela različno: Nastja kot plesalka klasičnega baleta in sodobnih tehnik, Michal kot hip-hop plesalec, vajine skupne koreografije pa združujejo elemente vseh teh zvrsti – je prišel ta preplet sam od sebe ali je nastal, ker sta se morala drug drugemu prilagoditi?

M&N: Ustvarila sva svoj personalni plesni stil, ki je fuzija modernih plesnih tehnik ter hip hopa. Ta preplet je prisel sam od sebe, v bistvu skozi najino skupno izražanje. Ta preplet sicer ni takšen, kot bi morda nekateri pričakovali, ko slišijo izraz modern in hip hop. Preplet podre meje ene in druge plesne tehnike, tako da dejansko nastane nekaj novega – stil, ki lahko živi sam zase. Vse koreografije pripravljava skupaj in morava priznati, da pri tem ustvarjalnem procesu dobro sodelujeva. Oba imava povsem enake poglede na plesno umetnost in veliko strast do tega kar počneva oz. ustvarjava.

michal-nastja-3

Oba sta obiskovala Rotterdamsko plesno akademijo, kjer danes tudi poučujeta – kaj za mladega plesalca pomeni to, da ga sprejmejo na ugledno mednarodno akademijo? Je to nujna stopnička v razvoju plesne kariere ali obstaja več možnih poti do uspeha doma in na tujem?

M&N: Veliko je načinov, kako se lahko razviješ v odličnega plesalca. Midva sva si izbrala Rotterdam Dance Academy, ki velja za eno najboljših plesnih akademij v Evropi. Te odločitve ne obžalujeva, in če bi imela se enkrat možnost izbire, bi se odločila enako. Sprejem na takšno akademijo za mladega plesalca sprva pomeni zavedanje, da si na pravi poti, da je nekdo opazil tvoj trud in talent in s tem nagradil tvojo neizmerno močno voljo. Po drugi strani pa ni tako enostavno, saj moraš biti daleč od družine, prijateljev ter vseh svojih bližnjih, moraš se prilagoditi na malce drugačno življenje, osamosvojiti. Akademija ti da resnično ogromno znanja – praktičnega in teoretičnega, hkrati je to neke vrste šola za življenje. Ponuja ti možnost delati z najboljšimi pedagogi kot tudi svetovno uveljavljenimi koreografi. Je kot ena stopnička do sveta profesionalnosti. Končati takšno akademijo pomeni, da v sebi gojiš iskreno zeljo, da ples še naprej ostane tvoj tesni življenjski sopotnik.

Sta plesalca in koreografa; na kateri točki sta prestopila mejo med poustvarjanjem in ustvarjanjem? Kdaj sta začela ustvarjati svoje plesne gibe in koreografije?

M&N: Oba že od malega ustvarjava. Najprej sva se lotila osnovnih plesnih korakov, postopoma sva prišla do kratih koreografij, sedaj pa sva avtorja celovečernih plesnih projektov. Se vedno počneva oboje – sva plesalca ter koreografa. Ples dojemava kot način izražanja, zato vsaka koreografska stvaritev v sebi nosi svojo zgodbo. V najinem ustvarjalnem procesu je na nek način izbrisana meja med koreografom in plesalcem, kar nama omogoča lastne interpretacije in takšen način nama je pravzaprav najbližji – ker sva dejansko ves čas midva z lastno izraznostjo.

V vajini letošnji predstavi »Dust in the wind«, za katero bi lahko rekli, da prikazuje dinamiko mladega para, sta del koreografije odplesala brez glasbene podlage; kako sta prišla na to idejo? Imata rada izzive?

M&N: Najina predstava se začne s tišino, ki izpostavi težo konflikta med nama in poveča emotivnost fraze. Zvok, ki ga oddaja najino gibanje ter izrazit ritem dihanja ustvarja med nama konverzacijo, ki bi jo sicer glasba zadušila. Na to idejo sva prišla, ker sva iskala kontraste. Običajno ima glasba pri najinem delu zelo pomembno vlogo, kajti vsak gib je narejen skladno z ritmom glasbe. Tako da je v tem primeru tišina velik kontrast. Rada imava izzive. [smeh]

Lotevata se različnih projektov; od plesnih delavnic, do sodelovanj z gledališči in ustvarjanja lastnih produkcij, pred kratkim pa sta sodelovala tudi pri plesni predstavi Rdeči čeveljčki, v kateri so nastopili gibalno ovirani otroci. Kaj bo vajin naslednji projekt? V katero smer vaju vleče?

M&N: Tako je. Sodelovala sva v predstavi »Rdeči čeveljčki«, kjer nastopava z gibalno oviranimi osebami. Ta predstava nama bo zagotovo ostala v lepem spominu, kajti plesati na odru z otroci ter mladostniki, katerih oči iskreno žarijo od veselja in navdušenja, je neprecenljivo.

Sedaj bova poučevala na tradicionalnem Plesnem Poletju v Šempetru pri Gorici, za tem pa pripravljava novo 20-minutno koreografijo »Beyond Dancing« za najin nastop v Washingtonu, kamor se odpravljava oktobra. Hkrati se pripravljava tudi za nastop na jubilejnem 10. Gala veceru novih baletnih koreografij na slovensko glasbo v organizaciji Društva Baletnih Umetnikov Slovenije.

Vleče naju pa povsod. Tam, kjer so ljudje odprti za najin ples, tam sva tudi midva najsrečnejša! [smeh]

Omenila sta poučevanje na delavnicah pod naslovom Plesno poletje, ki bodo potekale v Šempetru pri Gorici. Nastja, kako se počutiš pri vračanju v svoj rojstni kraj kot profesionalna plesalka in učiteljica?

N: Pri vračanju v svoj rojstni kraj se zmeraj počutim izvrstno, kajti obkrožena sem z ljudmi, ki jih imam rada ter na katere se lahko vedno zanesem. Plesno Poletje mi je najbrž ravno zaradi tega najljubša delavnica. Tisti, ki jih je že zajel val pozitivne energije tega enotedenskega plesnega izpopolnjevanja, že vedo o čem govorim. [smeh]

Michal, si petkratni svetovni prvak v hip-hopu; kdaj in kako si prišel v stik s hip-hopom? Je ta scena na Poljskem močno uveljavljena?

M: Pri dvanajstih letih sem začel s skupino prijateljev plesati hip hop, ker je bila ta zvrst glasbe popularna in mi je bila zelo všeč. Iz ene oblike druženja s prijatelji ter poplesavanja se je kar naenkrat porodila velika strast do giba. Začel sem bolj intenzivno trenirati in odšel na tekmovanja. Na Poljskem je vedno več dobrih hip hop plesalcev ter skupin, tako da z gotovostjo lahko trdim, da je ta scena tam dodobra razvita in uveljavljena.

Pri vajinem delu so številna potovanja način življenja; kje sta pa trenutno najbolj »doma«?

M&N: Ja, veliko potujeva. Trenutno imava domek s plesno dvorano v Sloveniji, v Šempetru pri Gorici.

michal-nastja-2 (2)

Sta okolju prijazna in potujeta z vlakom ter se po nizozemskem zgledu po mestih prevažata s kolesom?

M: Čim več poskušava potovati z vlakom, kajti Nastja se malce boji letenja. Toda glede na prenatrpan urnik in velike razdalje, se poletom vendarle ne moreva izogniti. Na Nizozemskem sva se seveda prevažala tudi s kolesi.

Pa še eno bolj »filozofsko« vprašanje: zakaj bi vidva nekomu priporočila, naj se začne ukvarjati s plesom? Kaj človeku prinesejo dolge ure treningov in nastopi oz. kakšen pečat pusti človeku obvladanje neke plesne zvrsti?

M&N: Ples je nekaj najlepšega na tem svetu! [smeh] Ko plešeš, se prepustiš posebnim – prijetnim občutkom. Plesalcu dolge ure treningov prinesejo užitek ter seveda napredek. Pomembno težo imajo tudi sami nastopi, saj na takšen način gradiš svojo odrsko prezenco, ki je nadvse pomemben element plesnega izražanja. Ples je kot beseda – ima svojo moč izražanja ter pripoveduje svoje zgodbe. Ples je vse, kar si želiš da je. [smeh]

Najlepša hvala za odgovore!

M&N: Hvala vam. Bilo nama je v veselje!

Anja Kovač, Foto: Wiktor Bernatowicz, avgust 2010

Comments

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.