Indija uspešno izstrelila vesoljsko plovilo proti Luni

Indija je danes uspešno izstrelila vesoljsko plovilo Chandrayaan-2 proti Luni, potem ko so morali pred enim tednom zaradi tehničnih težav odpovedati izstrelitev. Indija bo tako verjetno postala četrta država na svetu, ki bo s svojim plovilom pristala na Luni, in to 50 let po prvih človeških korakih na tem edinem Zemljinem naravnem satelitu.

Plovilo so izstrelili danes ob 14.42 po lokalnem času iz vesoljskega centra Satish Dhawan na jugu države, poročajo tuje tiskovne agencije.

Uspešno izstrelitev so pospremili z bučnim aplavzom. “Danes je zgodovinski dan za vesolje, znanost in tehnologijo v Indiji,” je dejal vodja indijske vesoljske agencije ISRO K. Sivan.

Misija Chandrayaan-2 je del ambicioznega indijskega vesoljskega programa, s katerim bi v primeru uspeha Indija po Rusiji, ZDA in Kitajski postala četrta država, ki ji je uspelo z vesoljskim plovilom pristati na Luni. Naj pa bi postala prva država, ki bo pristala na južnem polu Lune, ki je najmanj raziskan del naravnega satelita.

Indija je za program Chandrayaan-2, ki v prevodu pomeni lunarni voz, porabila približno 126 milijonov evrov in ga označila za enega najcenejših doslej. To je namreč precej manj kot za podobne programe porabijo vesoljske agencije drugih držav. Skoraj vsi deli plovila so bili načrtovani in narejeni v Indiji.

Glede na načrte bo 2,4 tone težek del plovila približno leto krožil okoli Lune, fotografiral površino, iskal sledi vode in preučeval atmosfero. Drugi del je pristajalnik Vikram, ki bo na tem nebesnem telesu pristal in na njem odložil rover Pragyan, ki je tretji del plovila.

Rover Pragyan, ki lahko potuje do 500 metrov, bo predvidoma deloval en Lunin dan oziroma 14 zemeljskih dni. Iskal bo sledi vode na Luni in preučeval ostanke zgodnjega sončevega sistema. Znanstveniki bodo rover upravljali na daljavo.

Plovila naj bi svoje delo začela opravljati v začetku septembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Indija je leta 2008 proti Luni izstrelila svoje prvo vesoljsko plovilo Chandrayaan-1, ki je krožilo okoli nje in izdelalo podrobno kartografijo mineralnih, kemičnih in topografskih značilnosti njenega površja. Chandrayaan-1 je na Luno poslal sondo, ki je tam zbirala podatke. Takrat so odkrili prisotnost vode na Luni.