Hermina Krt: “Biti aktiven državljan je danes nova paradigma.”



Hermina Krt. Ekonomistka in bančnica. Pred letom dni kandidatka za županjo Kranja, ki se ji je kot neodvisni uspelo uvrstiti v drugi krog, kljub temu, da za podporo ni želela sklepati predvolilnih kupčij s političnimi strankami. Soustanoviteljica Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije in podpredsednica stranke TRS, ki je prva razburkala do letošnje jeseni za večino volivk in volivcev že duhamorno politično sceno.

Nazadnje sva se pogovarjala pred več kot letom dni – ob tvoji napovedi kandidature za županjo Kranja. Se ti zdi, da je to leto na politično gospodarski (globalni) sceni prineslo kaj novega, ali je pohlep še vedno osnovno vodilo sistema?
Eno leto je na časovnici človekovega življenja, še bolj pa na časovnici obstoja sveta, kratko obdobje. A to leto je bilo izjemno aktivno in kaže na velike globalne spremembe, ki se pravzaprav že dogajajo. Čeprav je pohlep še vedno gonilo ravnanj posameznikov, ki imajo moč in oblast, da si odrežejo prevelik kos pogače skupnega družbenega bogastva, pa je naraščajoče nezadovoljstvo in revščina ter nespoštovanje človekovih pravic na drugi strani, privedlo do ukrepanja. Nekje brez nasilja, drugod grobo, s padcem režima in nasiljem. Po svetu vre in vre tudi pri nas. Biti aktiven državljan je danes nova paradigma, nov vzorec razmišljanja in delovanja in zavedanje o odgovornosti posameznika na vpliv družbenih dogajanj je tisto novo, kar se nam dogaja. In kot pravi Hessel: “Vsem in vsakomur želim, da bi imel vzrok za jezo. To je nekaj dragocenega. Kadar človeka nekaj razjezi, postane bojevit in močan ter ukrepa. Zlije se z mogočnim tokom zgodovine, zgodovina pa mora teči naprej, tako kot ji določajo posamezniki. In njen tok teče proti večji pravičnosti in večji svobodi.”

Kot bančnica se vsakodnevno srečuješ s potrebami gospodarstva, pa tudi državljank in državljanov. Kako se torej lahko Slovenija izvije iz sedanjega ekonomskega krča?
Dejstvo je, da nas je globalna finančna in ekonomska kriza prisilila, da začenjamo razmišljati drugače. Če so še leta 2008 nekateri menili, da je Slovenija premajhna, da bi se jo kriza resneje dotaknila in da gre samo za kratkorčno stagnacijo, je danes dejstvo, da smo krizo občutili kot družba in kot posamezniki zelo globoko. Navezanost Slovenije na izvoz in denarne tokove iz EU in visoka zadolženost tako gospodarstva kot prebivalstva, je zahtevala svoj dolg. Živeli smo čez svoje zmožnosti in trenutek streznitve je tu. Ekonomski krč bomo v resnici lahko presegli šele s preglednim delovanjem pravne držve in z zavedanjem, da potrebujemo nov razvojni koncept in novo razvojno vizijo Slovenije, ki jo bo poosebil vsak izmed nas in tako tudi ravnal. Torej nov družben dogovor s soglasjem večine. Ker ni jasno postavljenih ciljev ali pa jih vsakokratna oblast definira na novo, tudi ni ustreznih rešitev in gospodarski subjekti so prepuščeni stihiji in dnevni politiki, kar je dolgoročno zelo slabo.


hermina-krt-osnovna


Pred letom si kandidirala za županjo Kranja. Največ škode ti je naredila zgodba o tem, da bi naj banka v kateri si zaposlena, financirala tajkunski prevzem Merkurja. Ker sem prepričan, da te ta zgodba »čaka« tudi ob letošnji kandidaturi za Državni zbor, dajva tvoj odgovor za nepoučene še enkrat ponoviti…
Zgodba o tajkunih je po moji oceni Sloveniji naredila veliko škodo. Šlo je za več let vnaprej skrbno načrtovan privatizacijski model, ki je imel zakonsko podlago in podporo politike. Ene in druge. Tu se je sprega politike in kapitala pokazala kot najmočnejša. In favoriziranje “svojih” je šlo čez mejo zdravega razuma in ob tem so se dogajale velike nepravilnosti in oškodovanja družbenega premoženja, to je dejstvo. In to je treba sankcionirati, zato se zavzemam, da se tranzicijski kriminal od sredine 90. let dalje najostreje pravno preganja in kaznuje akterje. In zgodba z Merkurjem je samo ena izmed mnogih. Ne gre pozabiti, da se je večina teh zgodb dogajala v času po vstopu Slovenije v EU, ko smo odprli meje kapitalu in je bilo denarja v Sloveniji veliko. In gospodrska rast visoka. V obdobju konjunkture in ob razmišljanju, da bo šlo vse samo navzgor ter ob usmeritvi politike, da je potrebno čim več domačega premoženja ohraniti v slovenskih rokah, so bila taka ravnanja predvidljiva. In to je bil sprejemljiv poslovni model. V Sloveniji sicer najbolj odmevajo zadnji primeri privatizacije, a pregledati je treba vse, za celo obdobje nazaj, narediti revizijo in sankcionirati nepravilnosti. In želim si, da bi bili hkrati sposobni gledati naprej in poiskati priložnosti za bolj uravnotežen razvoj in povečevanje blaginje za vse ob upoštevanju omejenih virov okolja.

Reciva kaj o letošnjih predčasnim volitvah. Misliš, da bodo tudi letos »okolju prijazne« in bomo volivke in volivci le »reciklirali obraze v parlamentu?
No, tega si pa res ne želim, kljub temu da je recikliranje prava stvar. Vendar ne v politiki. In mislim da večina Slovencev danes, ob pestri ponudbi novih možnosti, razmišlja podobno. To kažejo javnomnenjske raziskave, ko je iz dneva v dan več tistih, ki bodo na volitve šli. Želijo biti aktivni državljani, konec je pasivnosti in otopelosti. To kaže izjemno brbotanje in vrenje v civilni družbi, v nevladnih organizacijah, drugih skupinah ozaveščenih ljudi, med posamezniki. In to me navdušuje.

Stranka TRS, ki ste jo ustanovili je kakšen teden veljala kot glavna alternativa sedanji politiki. Potem sta kandidaturo napovedala tudi Zoran Janković in Gregor Virant. Kako vidiš to »novo« konkurenco?
Stranka za trajnostni razvoj Slovenije ali kratko TRS je de facto alternativa sedanji politki, saj oba kandidata nadaljujeta z delitvijo na leve in desne. Janković tako zastopa t.i. levi pol, Virant pa desni pol tradicionalno razdeljene Slovenije. Mi ponujamo drugačen kocept razvoja, novo paradigmo, temelječo na blaginji sedanjih in prihodnjih generacij v zdravem okolju ob omejenih virih, ki se jih zavedamo. Smo jasno profilirana stranka s konceptom trajnostnega in harmoničnega družbenega razvoja, ki bo uravnoteženo upošteval potrebe socialne države, omejevalne dejavnike okolja in gopodarstva. In tu ni levih in desnih, smo samo spoštovanja vredni posamezniki, ki lahko znotraj pravne države uresničujemo in zadovoljujemo svoje potrebe. In verjamem, da je ta koncept na dolgi rok edino sprejemljiv.

Uspeh strank na volitvah je bil do zdaj v veliki meri odvisen od prepoznavnosti ljudi, sporočil in seveda denarja, ki so ga uspele zbrati za kampanjo. Kako v tem smislu kaže vam?
V Trsu pravimo, da smo stranka z razlogom. Izšli smo iz Gibanja za trajnostni razvoj, ki je naša baza, naše jedro in je nepolitična platforma civilne družbe. Z ustanovitvijo stranke smo želeli dati priložnost različnim posameznikom, skupinam, nevladnim organizacijam, pravzaprav celotni civilni družbi, da se prek kandidature na listi stranke Trs dejavno vključijo v delo parlamenta, seveda, v primeru da bodo izvoljeni. Torej ne delujemo konvencionalno, ampak od spodaj navzgor. Smo družben eksperiment, saj se zavedamo, da brez večje vloge civilne družbe v Državnem zboru ne bo uravnoteženega, na blaginji ljudi zasnovanega trajnostnega razvoja Slovenije in zato smo se izpostavili.
Ker nam je bilo dovolj. Verjamemo v moč civilne družbe in v socialna omrežja, ki jih ima vsak od nas, zato je naša prepoznavnost velika, a ne pri pri tradicionalnih volilcih, ampak predvsem pri tistih, do danes neopredeljenih in mladih. Naši najbolj prepoznavni člani iniciativnega odbora TRSa, ki se je prvič sestal letos avgusta so prav gotovo Matjaž Hanžek, sociolog in nekdanji varuh človekovih pravic, dr. Dušan Plut, vrhunski ekolog in profesor geografije, dr. Manca Košir, publicistka in novinarka, dr. Andrej Detela, fizik, dr. Ana Murn, ekonomistka, dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, dr. Erik Brecelj, pa Matjaž Hribar, Zineta Vilman in jaz.
Naša sporočila so jasna in prepoznavna. Prizadevali si bomo, da TRS postane prepoznavna blagovna znamka trajnostno naravnane, moderne Slovenije, ki se po naravnih virih uvršča v sam vrh evropskih držav. Z jasno vizijo ohraniti prihodnjim generacijam vsaj enako kakovost življenja na omejenem planetu. In z novim razvojnim konceptom preko aktivnega državljanstva in sodelovanja graditi občutek pripadnosti tej ideji s strastjo in pogumom, da je to edina prava realna opcija.
Delo naše celotne ekipe temelji na prostovoljstvu, ker vsi, ki smo vključeni, verjamemo v idejo, ki jo širimo prek osebnih socialnih mrež in interneta. Proračun kampanje bo zato minimalen. Na razpolago imamo sredstva iz članarin in manjših donacij tako članov Trsa kot drugih posmeznikov. Razumljivo, da zato za medije in razne agencije nismo zanimivi. Prepoznavni smo po tem, da smo jasno povedali, da želimo delovati neodvisno, moralno in etično odgovorno, zato večjih donacij ne bomo sprejemali. Želimo ohraniti svobodo izbire. Ocenjujemo, da bo naša kampanja skromna v denarju, saj bomo porabili deset, dvajset tisoč evrov, a po vloženih urah prostovljnega dela in znanja, ki ga je vsak od nas na svoj način vložil v projekt, pa bo ogromna.

Kdo bi lahko bil po tvoje najprimernejši kandidat za mandatarja? Oziroma – kakšnega človeka potrebujemo na čelu prihodnje vlade?
Človeka z osebno integriteto in neomajanim ugledom v javnosti, človeka s pokončno držo, ki bo deloval in razumel, da so koristi skupnosti pred lastnimi koristmi. Človeka, ki bo imel pogum, da bo jasno povedal, kaj je prav in kaj narobe in predvsem človeka, ki bo povezovalen in mu bosta besedi skupnost in sodelovanje zakon. In predvsem takega človeka, ki bo v ljudeh ponovno vzbudil zaupanje. Slovenija ima takšnega človeka.

Socialni dialog v Sloveniji je praktično mrtev. Ne bova o krivcih, ampak raje o tem kaj potrebujemo, da ga znova vzpostavimo…
Drži. Ko se vse vezi potrgajo, dialoga ni. Govorimo, a se ne poslušamo. Ker gre za napačno razumevanje socialne pravičnosti in enakosti. Ker ni zaupanja, tudi ni spoštovanja sočloveka, ker se na človeka vse bolj gleda kot na strošek. In predvsem zato, ker nismo sposobni preseči starih vzorcev delovanja. Albert Einstein je dejal, da problemov, ki smo jih ustvarili, ne moremo rešiti na isti stopnji razmišljanja, na kateri smo bili, ko smo jih ustvarjali. Zato potrebujemo nov, skupen dogovor o prihodnji viziji Slovenije, o razvojnem konceptu, ki bo vnesel več pravičnosti in enakosti med ljudi ob razumevanju, da so viri omejeni in ki ga bo poosebil vsak izmed nas. Ko se bo prijel, bo smer jasna.

Glede mrtvega socialnega dialoga pa Slovenija ni osamljeni otok. Nezadovoljstvo s sedanjim sistemom ter protesti se pojavljajo povsod po svetu. Kje vidiš rešitve?
V novi paradigmi razvoja sveta. Danes potrebujemo nov zgled, nov model blaginje, nekaj kar bo vzklilo na pepelu dosedanjih dobrin in bo pomagalo pri procesu preoblikoanja sedanjega svetovnega reda z namenom doseganja trajnostnega razvoja. Paradigmo pri kateri ne bo primarno vodilo ekonomski pohlep, ampak dobrobit celotne družbe in naše skupne prihodnosti. Danes se svet vrti hitreje kot kadarkoli, povezani smo preko socianih omrežij bolj kot kdajkoli prej. In kot smo rekli 15.10. 2011: » Čas je da se povežemo, čas je, da smo slišani. Ljudje sveta, dvignite se.« Tudi Hessel pravi, da v izzivih sodobnega sveta ni mogoče ostati brezbrižen, niti preložiti odgovornosti na ramena drugih. Poziva k uporu in ukrepanju. A brez nasilja. To sem mi zdi ključen poudarek. Gre za priložnost in potrebo po preoblikovanju modela demokracije in za nov model blaginje. Za zaključek naj dodam misel Helen Keller, ki pravi: » Le kdaj bomo spoznali, da smo vsi povezani med seboj, da smo vsi del enega telesa? Dokler duh ljubezni do soljudi, ne glede na raso, barvo ali vero, ne bo prežel sveta in se udejanjil v naših življenjih in dejanjih resničnega bratstva med ljudmi – dokler vseh ljudi ne bo napolnil občutek odgovornosti za blaginjo drugega, ne bomo dosegli družbene pravičnosti.« In občutek imam, da je pot nakazana in tega procesa ne more ustaviti nihče več.

Pa dajva za konec še bralkam in bralcem še kakšno obljubo. Če boš ena od novoizvoljenih poslank v DZ, kaj bo ključna razlika med tvojim delovanjem in delovanjem dosedanjih poslank in poslancev?
Prva posebnost je prav gotovo ta, da sem se s podpisom Dogovora za trajnostni razvoj Slovenije zavezala k etičnemu in odgovornemu ravnanju, h kulturi sodelovanja in preglednemu delovanju za skupno dobro in obljubljam, da bom to zavezo spoštovala v celoti. Drugič, v TRS-ju pravimo, da smo edina trajna stranka z začasnim mandatom. Ne želimo si, da bi se prisesali na poslanske stolčke za večno, kot je to danes v praksi, zato smo omejili mandat našim poslankam in poslancem na največ dva zaporedna mandata, prav tako pa imamo tudi za organe stranke dogovorjeno maksimalen 4-letni mandat z možnostjo enkratne ponovitve. In tretja prednost. Da sem lahko to, kar sem. To je za mene veličasten privilegij, ki si ga lahko privošči vsak, vendar si ga upajo le redki – samo tisti, ki niso odvisni. Od nikogar. Razen od volilcev samih. Odgovorni smo samo vam. In tu je moja največja prednost in moč za delovanje v korist skupnosti.


V.G.

Kranj, dne 31.10.2011

  1. 1 Povezave

  2. 5. nov 2011: TRS - zelena socialna demokracija : Jinov svet