Gospodarstvo v EU v rasti

Gospodarstva vseh držav članic EU naj bi v letih 2016, 2017 in 2018 rasla, ugotavlja Evropska komisija ob današnji objavi zimske gospodarske napovedi. Čeprav je tovrsten trend pozitivne rasti za celotno obdobje (2016-2018) v vseh državah – tudi tistih, ki jih je recesija najbolj prizadela – moč zaznati prvič v skoraj desetih letih, Komisija hkrati opozarja, da so ti obeti povezani tudi z večjo negotovostjo kot običajno.

Evropska komisija za območje evra napoveduje rast BDP v višini 1,6 % v letu 2017 in 1,8 % v letu 2018. To je nekoliko več, kot je bilo predvideno v jesenski napovedi (2017: 1,5 %, 2018: 1,7 %), razlog za popravek navzgor pa so boljši rezultati od pričakovanih v drugi polovici leta 2016 in dokaj uspešen začetek leta 2017. Rast BDP v celotni EU naj bi sledila podobnemu vzorcu ter bo letos in prihodnje leto predvidoma znašala 1,8 % (jesenska napoved: 2017: 1,6 %, 2018: 1,8 %).

Realni BDP se sicer v območju evra povečuje že 15 zaporednih četrtletij, zaposlenost krepko raste in brezposelnost še naprej upada, čeprav ostaja nad ravnmi izpred krize. Zasebna potrošnja je še vedno gonilna sila okrevanja. Rast naložb se nadaljuje, vendar ostaja umirjena. Inflacija v območju evra se je nedavno okrepila, saj so se cene energije, ki so v preteklosti padle, v zadnjem času povečale. Čeprav naj bi inflacija letos in prihodnje leto dosegla višje ravni, bo ta še vedno nižja od ciljne ravni „okrog 2% v srednjeročnem obdobju“, ki je opredeljena kot cenovna stabilnost.

Komisija za Slovenijo v prihodnjih dveh letih napoveduje občutno višjo rast BDP-ja v primerjavi z območjem evra in celotne EU. Slovenija naj bi letos in drugo leto dosegala 3-odsotno rast. Glavno gonilo rasti ostaja zasebna potrošnja, ki naj bi se ji v prihodnjih dveh letih pridružil tudi povečan obseg naložb. Raven skupnih naložb naj bi letos dosegla 5,3%, drugo leto pa 6,4%.

Delež zaposlenosti naj bi se v Sloveniji v 2017 in 2018 povečal za 1,1%, brezposelnost pa naj bi iz letošnjih 7% prihodnje leto upadla na 6,2 %, kar je občutno manj kot bo znašalo povprečje brezposelnosti v območju evra (9,1%). Skladno z gospodarskimi trendi se napoveduje povišanje plač, in sicer naj bi se to preneslo iz javnega tudi na zasebni sektor.

Medtem ko je Slovenija v letih 2015 in 2016 beležila deflacijo predvsem zaradi nizkih cen energentov, ki sicer predstavljajo visok delež v košarici izdatkov, se Sloveniji napoveduje hitro povečevanje inflacije. Ta naj bi letos znašala 1,1 %, v letu 2018 pa 2,3 %, kar je nad napovedanim povprečjem v območju evra (1,4 %).

Slovenija bo v letih 2017 in 2018 zmanjševala javnofinančni primanjkljaj (ta naj bi letos znašal 1,7 %, drugo leto 1,4 %) in javni dolg (po vrhuncu v letu 2015, ko je znašal 83,1% BDP-ja, naj bi letos padel na 78,9% BDP-ja, drugo leto pa na 76,7%). Ob tem pa Komisija Slovenijo opozarja, da se bo njen strukturni fiskalni položaj poslabšal. In sicer naj bi se strukturni primanjkljaj v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,9% na 2,6%.

Komisija ocenjuje, da gospodarske obete v območju evra in celotne EU spremljajo številne negotovosti, kot so med drugim še ne povsem jasne namere nove ameriške administracije na ključnih področjih politik, številne volitve, ki bodo letos potekale v evropskih državah, pogajanja o „členu 50“ z Združenim kraljestvom kakor tudi morebitno hitrejše zaostrovanje denarne politike v Združenih državah, kar bi lahko negativno vplivalo na tržna gospodarstva v vzponu ali morebitne posledice visokega in še naraščajočega dolga na Kitajskem.

Podpredsednik Komisije Valdis Dombrovskis, ki je pristojen za evro in socialni dialog ter finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, je zato poudaril, da je v takšnih negotovih časih še posebej pomembno, da evropska gospodarstva ostanejo konkurenčna in da so se sposobna prilagajati spreminjajočim se okoliščinam. Za to so po mnenju podpredsednika Dombrovskisa med drugim potrebna nadaljnja prizadevanja za strukturne reforme, države z visokim primanjkljajem in javnim dolgom pa si morajo še naprej prizadevati za njuno znižanje, da bodo postale odpornejše na gospodarske pretrese.

Celotno sporočilo: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-251_sl.htm