EU okrcala Slovenijo. Dvakrat.

V prvem priporočilu Komisija Slovenijo poziva, da izboljša strukturo javnih financ, tako da zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov v letu 2019 ne bo presegla 3,1 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,65 % BDP-ja.

Komisija Slovenijo ponovno poziva, da nadaljuje začrtane strukturne reforme na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe ter pokojninskega sistema za zagotovitev njegove dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti. Komisija glede ukrepov na trgu dela Slovenijo ponovno poziva, da poveča zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi.

Drugo priporočilo pa naslavlja nadaljevanje razvoja alternativnih virov financiranja za inovativna in hitro rastoča podjetja. Slovenija naj tudi zmanjša ovire za vstop na regulirane trge in nadalje odpravi administrativne ovire. Obenem naj Slovenija izboljša konkurenco, profesionalizacijo in neodvisen nadzor na področju javnih naročil. Prav tako naj izvede privatizacije v skladu z obstoječimi načrti.

Evropsko gospodarstvo raste najhitreje v zadnjem desetletju, zaznamujejo pa ga najvišja stopnja zaposlenosti doslej, oživitev naložb in izboljšanje javnih financ. Glede na letošnjo pomladansko napoved Komisije se bo rast v naslednjih dveh letih upočasnila, vendar bo ostala strukturno močna. Trenutne ugodne razmere je treba izkoristiti za utrditev in povečanje odpornosti evropskega gospodarstva in družbe. Danes predlagana priporočila za posamezne države članice temeljijo na napredku pri izvajanju reform v zadnjih letih in države spodbujajo, da izkoristijo pozitivne gospodarske obete za nadaljnje ukrepanje.

Komisija poziva države članice zlasti k izvajanju strukturnih reform za izboljšanje poslovnega okolja in naložbenih pogojev, predvsem z reformami trga proizvodov in storitev, podporo inovacijam, izboljšanjem dostopa MSP-jev do financiranja ter bojem proti korupciji. Države morajo tudi okrepiti gospodarsko odpornost glede na dolgoročne izzive, kot so demografski trendi, migracije in podnebne spremembe.

Države članice še naprej odpravljajo makroekonomska neravnotežja, vendar nekateri vzroki zanje ostajajo, pojavljajo pa se tudi nova tveganja. Medtem ko so nekatere države popravile primanjkljaje na tekočih računih, se trajni presežki v drugih državah v glavnem niso spremenili. Razdolževanje poteka neenako, v nekaterih državah pa ostajajo ravni zasebnega, javnega in zunanjega dolga visoke.

Države članice so od začetka evropskega semestra leta 2011 bodisi v celoti izvedle priporočila bodisi storile velik napredek pri več kot dveh tretjinah priporočil. Največji napredek so storile na področju finančnih storitev za stabilizacijo finančnega sektorja v odziv na gospodarsko in finančno krizo. Veliko je bilo doseženega tudi v zvezi z reformami za ustvarjanje delovnih mest s pogodbami za nedoločen čas in zmanjševanjem segmentacije trga dela. Po drugi strani je bil dosežek manjši na področju zdravja in dolgotrajne oskrbe ter razširitve davčne osnove. Večji napredek je treba doseči tudi na področju vključenosti in kakovosti izobraževanja.

Komisija poziva države članice EU, naj sprejmejo priporočila za posamezne države ter jih v celoti in pravočasno izvedejo.

O priporočilih za posamezne države bodo najprej razpravljali ministri EU, nato pa jih bodo potrdili voditelji držav in vlad. Države članice morajo nato priporočila upoštevati v svojih ekonomskih in proračunskih politikah za leti 2018 in 2019.