Energijsko varčna kuhinja – po sledeh Valentine Smej Novak



Varčevanje s časom, sredstvi, energijo in še čem, je dan danes že prava misija. In kako to uspeva Valentini Smej Novak? Ženi, mami, gospodinji, novinarki, publicistki,… katere dan ne šteje nič več kot 24 ur in jo po seštevku vlog lahko primerjamo z marsikatero damo Slovenije.

Ker smo ravno pri gospodinjskih temah, bi lahko uporabili kar prispodobo, ki velja za marsikatero žensko v teh časih… z eno besedo: multipraktik?
Na zeleno energijo! :) Vsak človek kombinira veliko vlog. Nisem nobena izjema.

Kolikor nam je znano, za kuhinjskim pultom preživite kar nekaj časa. Samo službeno ali tudi v zasebnem življenju?
Danes je postalo izziv, kako naj bodo obroki skuhani čim hitreje, pa vendar je kuhanje opravilo, ki zahteva svoj čas in energijo. Nisem pristaš zapletenih receptov, ki so sami sebi namen. Izziv mi je, da poiščem preproste, dostopne recepte, ki pa kljub vsemu nudijo drobni presežek. Seveda je kuhanje najprej zasebno, družinsko opravilo, ki je pri meni preraslo v službo, ki jo pa sestavlja tudi marsikaj drugega: pisanje, ustvarjanje knjig, svetovalni projekti in izobraževanje.

Vam kuhanje predstavlja veselje/hobi ali vsakodnevno obveznost?
Dobro je, če vsakdanja opravila nudijo tudi veselje in zadovoljstvo. Je pa vsako vsakdanje opravilo tudi določena obveznost. Kuhanje ni izjema, vendar ni izključujoče opravilo; med kuhanjem lahko pomagaš otrokom pri domači nalogi, gledaš poročila…

Koliko obrokov pripravite dnevno za svojo družino in koliko časa vam to vzame?
Jutra se pričenjajo z zajtrkom, ki je običajno precej preprost, predvsem za otroke, včasih so to puhaste palačinke, izgubljeni kruhki, sadne solate, včasih pa zgolj popečen kruhek z maslom. Kosila so hitra in preprosta, večerje pa so zgodnje, in obvezno skupne, pogosto tudi z razširjeno družino. Ni nujno, da kuhanje vedno “jemlje” čas… Pogosto nam ga na nek način tudi “daje”: čas z družino, čas za osredotočenost in veselje obroka, čas za preproste užitke.

Načrtujete jedilnike in imate doma pripravljene vse sestavine ali se za izbiro obroka odločate sproti, ko vidite kaj imate v shrambi/hladilniku?
Urnik obrokov je vedno isti, vsebina je spontana, jedilniki pa so zmeraj kompromis: sestavljeni so iz “stanja zalog”, stanja na domači gredici, želja članov družine, pa seveda časovnih okvirov in navdiha. “Kaj bo danes za kosilo?” je najpogostejše vprašanje, ki ga slišim tako doma, kot tudi ljudi, ki me ustavijo na cesti. In prav na to vprašanje bo s svežimi idejami in domačimi, skušala odgovoriti moja nova knjiga, ki izide v teh dneh.

Pravite, da ste pristaš uporabe čim večjega števila osnovnih živil iz katerih se da, z malo truda in domišljije, pripraviti marsikatero zdravo in okusno jed. Kakšno je stanje vaše kuhinje po končanem kuharskem eksperimentiranju?
Mislim, da je eksperimentiranje v kuhinji precenjeno: kuhanje je praktično opravilo z jasnim namenom, da se najemo in okrepčamo, je pa tudi poklon tradiciji, postavljen pred izzive sodobnega časa. Tako kot osnovna živila, so izhodišče tudi osnovne recepture, ki se spreminjajo skozi generacije, na nas pa je, da jih nadgrajujemo in izpolnjujemo. Z vsakim letom izkušenj je lažje in uspešneje. “Uporabljena” kuhinja je naravno stanje kuhinje. Mnogo bolj kot kuhinjski pult, brez sledu o pretekli kuharijah, brez madežev in zarez….

Na čem najraje kuhate (plinu, elektriki, indukciji) in zakaj?
Prisegam na plin, še najraje pa imam štedilnik na trda goriva,ki ga uporabljam v hiši v Prekmurju. Tam pečena pečenka je res izjemna… Verjamem v moč in stik z živim ognjem, pa še temperature se lahko hitro in neposredno regulira. Je pa pomembna tudi posoda – ta naj bo kvalitetna in vzdržljiva, sama uporabljam bakreno posodo, z inox prevleko; v tej se hrana skoraj nikoli na zažge, zlato in hrustljavo se zapeče, posoda pa hitro reagira na temperaturo.

Kaj pa je po vašem mnenju najbolj varčno in na kakšen način?
Kupujmo toliko, kot potrebujemo in porabimo ter reciklirajmo. V kuhinji nadgrajujmo klasične recepte z novimi sestavinami: kuhajmo kar je sveže in raste v sezoni. In predvsem: kuhajmo. Osnovna živila so zmerja cenejša in pristnejša od predelanih produktov. Kuhanje ima zmeraj širše družbene in ekonomske posledice, saj kaže na naš odnos do sveta, do okolja in do sočloveka.

Kako racionalni ste pri uporabi posode in gospodinjskih aparatov?
Cenim aparate, ki dobro in zanesljivo opravijo tisto, kar obljubljajo. Odkritje zadnjega čas je bil recimo počasni kuhalnik; do sedaj sem govedino po burgundsko in podobne jedi, ki potrebujejo počasno in dolgo obdelavo, dušila v kozici v pečici. Počasni kuhalnik to naredi z nekajkrat manj energije, sej se ne pregreva vsa pečica. Kuhinjski robot pa recimo poskrbi za temeljito stepanje jajc za biskvit, jaz pa lahko medtem poskrbim za ostalo kuharijo…, kaj ni to varčno s časom :) ?
Vsak pa pozna hitre kuharske trike, ki poskrbijo za bolj uravnoteženo bilanco umazane posode: če pečemo čokoladno torto, lahko v kozici, kjer topimo čokolado za biskvit, stopimo še glazuro in posode vmes ne pomivamo; v ponvi, kjer smo pekli zrezke, skuhamo še omako, tako da posnamemo sestavine, ki so se zapekle na dnu posode…

In katere so vaše male skrivnosti, ki pripomorejo k varčnejši kuhi?
Predvsem se trudim, da kupujem zmerne količine kvalitetne hrane, ki je nikoli ne zametujem.


Barbara Boh, julij 2013


143. pogovor