Duševne motnje ne diskriminirajo – kaj pa vi?

ID-10029261V družbi, kjer je vse več duševnih motenj, so te še vedno tabu tema. V tednu, ko obeležujemo dan zdravja, bodoo zato na okrogli mizi z naslovom Duševne motnje ne diskriminirajo rušili tabuje; Lara Šrut bo spregovorila o svojem boju z bulimijo, socialno fobijo in depresijo, pridružili se ji bodo še docentka in doktorico znanosti na področju psihologije Kristina Egumenovska, predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje dr. Vesna Švab in diplomirani psiholog Matic Munc.


Okrogla miza bo v četrtek, 7. aprila 2016, ob 18:00 v predavalnici 2 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.


Gostje bodo:


Matic Munc – je diplomirani psiholog z opravljenim strokovnim izpitom iz socialnega varstva in izobraževanjem za vodenje edukativnih skupin za depresijo ter anksioznost. V preteklosti je bil zaposlen na CSD Ljubljana Moste-Polje in ZPKZ Ljubljana. Sedaj pa je svetovalec v samostojni dejavnosti – Psihosocialna svetovalnica Akcija! Matic Munc s.p


Kristina Egumenovska – docentka in doktorica znanosti na področju psihologije, specializantka gestalt psihoterapije in raziskovalka ter trenutno zaposlena na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani.


Vesna Švab – predsednica ŠENT-a, se je na svoji celotni strokovni poti zavzemala za človekove pravice ljudi z težavami v duševnem zdravju in delovala na zmanjševanju stigme in diskriminacije te skupine in skupaj z njimi oblikovala, utemeljila in pomagala spraviti v življenje več oblik obravnave v skupnosti. Med temi je najprej pripomogla k razvoju nevladnih organizacij na področju duševnega zdravja. Njena strokovna pot je sicer vezana na zdravstvene službe, vendar sem je v tem okviru vedno zavzemala za to, da se odgovarja na dejanske potrebe uporabnikov in svojcev, da so službe prilagojene posameznikom, in da se jih v vseh službah obravnava kot partnerje v procesih ustanavljanja, izvajanja in nadzora.


Lara Šrut – “Pred duševnimi boleznimi si še vedno močno zatiskamo oči. Čeprav je res da o njih več govorimo, se trudimo izboljšati efektivnost zdravljenja itd., so bolniki pogosto stigmatizirani s strani družbe ali posameznikov, ki o duševnih boleznih niso pravilno seznanjeni. Nekateri te bolezni dojemajo kot sad razvajenosti, lenobe, neodraslosti. Sama sem prebolevala duševne bolezni, natančneje bulimijo, socialno fobijo in depresijo, skoraj 7 let. zato tudi dobro vem, da so tako hude duševne bolečine marsikomu tuje. Z vami bi torej rada delila svoj pogled na duševne bolezni, njihove vzroke in zdravljenje. Po mojem mnenju je vzrok stigmatizacije v nezmožnosti razumeti bolnika in njegova izkrivljena prepričanja o njem samem ter družbi v kateri živi. Stigmatizacijo duševnih bolezni lahko zmanjšamo le tako da o njih govorimo in poskušamo prinesti razumevanje tudi tja, kjer ga ni.”