Državni zbor sklenil preko 200 podjemnih pogodb

roka


V zadnjih dneh so bile ena od glavnih tem številnih slovenskih medijev podjemne pogodbe sklenjene z zunanjimi sodelavci mariborske občine. Povod za medijske zapise je bila gotovo informacija mariborske policije, da je kazensko ovadila tri osebe na občini zaradi sklepanja podjemnih pogodb s sodelavci mestne uprave. Eden najglasnejših medijskih kritikov takega ravnanja pa je bil občinski sidikalist Rajić, ki je v nekem regionalnem časopisu zatrjeval, da je sklepanje takšnih pogodb daleč od zakonitega.


Seveda je bilo pričakovati, da nobeden “pomembnih” slovenskih medijev v zgodbi, v kateri je govora celo o ovadbah, ne bo niti poskusil ugotoviti, ali gre za ustaljeno prakso v javni upravi, ali pa gre za štajerski unikum. Zato nimajo ne časa ne interesa, saj je zgodba po tržni logiki zgodba le, ko vsebuje čim več, za avtorjev okus, pogrošnega obmetavanja z blatom. Še posebej to velja za politične zgodbe, saj jih spodbujajo drug o drugem politični nasprotniki, ki niso sposobni druge vrste komunikacije. Zato smo se ugotavljanja o pogostosti sklepanja podjemnih pogodb lotili pač v naši redakciji.


Trem državnim institucijam smo poslali vprašanja o številu sklenjenih podjemnih pogodb v zadnjih 4 letih. Odgovore smo prejeli od dveh. Iz Državnega zbora so nam poslali informacijo, da je bilo od leta 2010 sklenjenih 205 podjemnih pogodb z zunanjimi sodelavci. Ministrstvo za pravosodje pa nam je odgovorilo, da je imela Uprava za izvajanje kazenskih sankcij v istem obdobju sklenjenih 10 podjemnih pogodb. Ministrstvo za notranje zadeve v sestavi katerega deluje tudi policija, nam je posredovalo podatek, da so v zadnjih štirih letih sklenili 103 podjemne pogodbe. Že ta skromna “anketa” naše redakcije kaže, da je mogoče trditi najmanj to, da je v javni upravi sklepanje podjemnih pogodb z zunanjimi sodelavci običajna praksa.


Razloga za “demoniziranje” samo nekaterih med njimi, v redakciji (še) ne poznamo. Prav tako je potrebno bralcem pojasniti, da kriminalistom (še) nismo poslali vprašanja, ali preiskujejo tudi podjemne pogodbe v Državnem zboru, Upravi za izvajanje kazenskih sankcij ali celo tiste na Ministrstvu za notranje zadeve. Zgodbo o pojemnih pogodbah v slovenski javni upravi pa bomo raziskovali naprej, saj so to dokumenti, ki morajo biti, v skladu z določili zakonodaje, javno dostopni.


Josef Mazenauer