Dr. Svjetlan Berković: »V moje osebno zadovoljstvo so se odnosi spremenili na bolje.«



Dežela čudovitih obal, čistega morja, sanjskih plaž. Sosednja Hrvaška. Pogovarjali smo se z veleposlanikom naše južne sosede dr. Svjetlanom Berkovićem, ki je medsosedske odnose označil za izboljšane, celo prijateljske in uspešne ter pripomnil, da je takšno prijateljsko sodelovanje dveh sosednjih narodov težko najti v evropski zgodovini.


Kako vas je kot diplomata z bogatimi izkušnjami, ki je med drugim služboval na Švedskem Čilu, Češkem in v Izraelu, pot zanesla v Slovenijo?
Sosednje države so za vsako državo najpomembnejše, saj se ob sosedu mora živeti. Verjetno so moje izkušnje pripomogle, da sem bil izbran za veleposlanika v Sloveniji ravno v času, ko so bili naši medsebojni odnosi na najnižji ravni. V vsakem primeru je bila Slovenija izziv in pozitiven izbor.

Na hrvaškem zunanjem ministrstvu ste, če naši podatki držijo, zaposleni od osamosvojitve vaše države. Napisali ste več knjig, leta 1995 pa v Zagrebu ustanovili diplomatsko akademijo, o kateri je bilo sicer govora tudi v Sloveniji. Kolikšno zanimanje pa je njena ustanovitev vzbudila pri vas?
V hrvaški diplomaciji sem od samih začetkov. V posebno zadovoljstvo mi je, da sem lahko sodeloval pri nastajanju hrvaške službe za zunanje zadeve. Res je, da sem napisal več knjig o diplomaciji, od katerih so nekatere temeljni učbeniki, ter da sem ustanovitelj hrvaške diplomatske akademije. Ta akademija je imela izjemno pomembno vlogo pri edukaciji in pripravah mlade hrvaške diplomacije in sigurno lahko pomemben del hrvaških zunanjepolitičnih uspehov pripišemo tudi izobraževalnemu programu te akademije, skozi katero je prodefiliralo na stotine hrvaških diplomatov in drugih uslužbencev, ki se ukvarjajo z mednarodnimi odnosi.

Kako dobro ste pred prihodom poznali Slovenijo? Ste oziroma ob kakšnih priložnostih ste jo v preteklosti že obiskali? Kateri kraji, dogodki so se vam še posebej vtisnili v spomin?
Rojen sem v Zagrebu, ki je v neposrednem sosedstvu Slovenije. Zato mi je že od otroštva Slovenija blizu in velikokrat sem jo tudi obiskal. Dogodki so bili raznovrstni, vendar so spomini na Slovenijo v prvi vrsti povezani z zimo in z zimskimi radostmi.


hrv1


Ste v času, od kar ste veleposlanik, imeli veliko priložnosti za spoznavanje različnih slovenskih krajev?
Če želite o neki državi pravilno soditi, jo morate čim bolje spoznati. In to je moje pravilo. Kjerkoli sem bil, sem veliko potoval. Naj bo to Lapland, Andi in Pampasi, Mrtvo morje in Galileja ali kaj drugega, v vsakem primeru je dobro spoznati kraje in običaje, zgodovino in ljudi. Tako je tudi s Slovenijo. Bil sem na mnogih krajih, vendar poudarjam, da sem Slovenijo v veliki meri poznal že od prej.

Kako bi ocenili odnose med državama v tem času, od kar ste na položaju veleposlanika? So se v tem obdobju spremenili? So bili dogodki ali ljudje, ki so vplivali na to oceno?
Pa še kako so se naši odnosi spremenili. V moje osebno zadovoljstvo so se spremenili na bolje, kot tudi mora biti in kot je bilo v preteklosti. V Slovenijo sem prišel v začetku leta 2009, ko so bili hrvaško-slovenski odnosi zelo slabi, verjetno najslabši, odkar eni in drugi obstajamo. Na srečo, posebej pa z zaslugami in pametjo na obeh straneh, so se odnosi izjemno poboljšali in danes lahko rečemo, da so le-ti prijateljski in uspešni. Vedno poudarjam, da med Hrvati in Slovenci nikoli v zgodovini ni bilo resnih problemov, ravno nasprotno, pogosto smo delili iste ideje in cilje ter se skupaj trudili, da se nam uresničijo. Takšno prijateljsko sodelovanje dveh sosednjih narodov je težko najti v evropski zgodovini.

Pomemben del odnosov med državama so zlasti stiki na področju gospodarstva. Tu igra pomembno vlogo turizem, kjer pa se vse bolj uveljavlja tudi ekoturizem. Eko turizem – povezovanje kultur je sicer tema konference 27. septembra, ki jo društvo Planet Zemlja pripravlja v Ljubljani, na kateri pa se bo predstavila tudi Hrvaška turistična skupnost. Kakšna je vloga dogodkov, kakršen je ta?
Mislim, da je nujno organizirati čim več dogodkov, kot je konferenca, ki jo pripravlja društvo Planet Zemlja, kakor tudi zagotoviti ustrezno medijsko podporo takšnim dogodkom, če želimo kontinuirano dvigati raven zavedanja širše javnosti o pomembnosti vprašanja zaščite okolja. Moje osebno stališče je, da so vprašanja trajnostnega razvoja in zaščite okolja prioritetne teme na lokalni, še bolj pa na globalni ravni in da nimamo neomejenega časa, da najdemo ustrezne rešitve, preden bo škoda za okolje postala trajna in nepovratna.

Je morda tudi hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani sodelovalo pri konkretnih projektih, ki zadevajo promocijo hrvaškega turizma v Sloveniji?
Hrvaško veleposlaništvo, v sodelovanju z drugimi inštitucijami in organizacijami, predvsem s Hrvaško turistično skupnostjo v Ljubljani, kontinuirano dela na promociji hrvaškega turizma v Sloveniji. To se predvsem nanaša na konkretne projekte predstavitve posameznih regij in turističnih destinacij na Hrvaškem in na nastope hrvaških umetnikov in estradnikov s ciljem promocije hrvaškega turizma. Posebej želim poudariti naše sprejeme ob Dnevu državnosti, na katere vabimo veliko število oseb iz javnega, političnega in kulturnega življenja Slovenije in kjer vedno promoviramo kulturo in kulinariko posameznih specifičnih krajev Hrvaške. Ravno tako enkrat na leto poteka »Hrvaški večer v Sloveniji«, na katerem se, poleg nastopov uglednih hrvaških glasbenih umetnikov, ob izbranih hrvaških jedeh in pijači, zbere zares veliko število gostov. Sam osebno, kakor tudi uslužbenci veleposlaništva, v javnih nastopih, ko je to primerno temi, izkoriščam priložnost za promocijo hrvaškega turizma.

Je ekoturizem področje, ki vse bolj pridobiva na veljavi tudi na Hrvaškem?
Hrvaška ima, v primerjavi z drugimi evropskimi državami, visoko raven ohranjenosti narave, še posebej izstopa ohranjenost ekoloških sistemov in biotopov, velika biološka in pokrajinska raznolikost. Zato je naša odgovornost za tisto, kar bomo zapustili bodočim rodovom, še večja ter je pomemben angažma pri varstvu in pravilnem izkoriščanju resursov tudi v turizmu. Trajnostni turizem je povezan z ekoturizmom, ki ustvarja novo kategorijo odgovornega potnika. Ekoturizem pomeni tudi odgovorni turizem, zaradi svoje usmerjenosti k usklajenemu odnosu človeka in narave, pa tudi zato, ker gre del zaslužka od ekoturizma za zaščito okolja. V hrvaškem turizmu je v zadnjih letih dosežen velik napredek, kljub temu pa je potrebno še naprej vlagati v razvoj, predvsem v izboljšavo kakovosti proizvodov in uslug, pa tudi v promocijo varstva okolja in prepoznavnosti Hrvaške kot turistične destinacije ki, poleg obstoječih ukrepov za varstvo, predvsem obalnega pasu, razvija visokokakovostno izvorno turistično ponudbo.

Obstaja morda institucija, ki je pristojna za to področje?
Za ekoturizem oziroma na splošno za trajnostni razvoj turizma v RH sta pristojna v prvi vrsti Ministrstvo za turizem, v sklopu katerega deluje Uprava za posebne oblike turizma in turizem na kontinentu (ekoturizem, kmečki, kulturni, zdravstveni in druge posebne oblike turizma) ter Ministrstvo za zaščito okolja in prostorsko ureditev in graditeljstvo, ki posebno pozornost namenja varstvu obalnega pasu in morja.

Ko že govorimo o ekologiji, kakšen je vaš odnos do planeta Zemlja? Kaj naredite sami za boljšo kakovost bivanja prihodnjih generacij?
Kot sem že poudaril, je moje osebno stališče, da je na nas velika odgovornost za to, kakšen planet Zemljo bomo zapustili prihodnjim rodovom in da so zato vprašanja trajnostnega razvoja in varstva okolja odločilna vprašanja, pomembnejša od vprašanj gospodarske rasti in ekonomske krize, s katero se trenutno vsi ukvarjamo. V vsakdanjem življenju skušam svoje obnašanje v čim večji meri uskladiti s predhodno podanimi stališči.

Ste morda na veleposlaništvu sprejeli konkretne ukrepe za okolju prijaznejše delovanje?
Da. Konkretno, ločujemo odpadke, tiskamo in fotokopiramo samo tiste dokumente, za katere je to nujno, in to obojestransko, pozimi pazimo, da ne pregrejemo pisarniških prostorov, večina uslužbencev veleposlaništva v službo prihaja peš ali s kolesi.

Bi po vašem mnenju tudi diplomacija lahko (bolj) pripomogla k nagovarjanju oz. postala zgled »odgovornega Zemljana«?
Vse tisto, kar se na globalni ravni počne v cilju varstva okolja in trajnostnega razvoja je bolj ali manj na nek način del diplomacije. To se posebej nanaša na mednarodna pogajanja in sporazume, tako pod okriljem Združenih narodov, kot tudi drugih globalnih in regionalnih institucij in organizacij. Seveda je na tem področju potrebno storiti več. V prvi vrsti je potrebno doseči globalno zavezujoč sporazum, s katerim bi se učinkovito reducirale emisije toplogrednih plinov in s tem zaustavile grozeče podnebne spremembe. Na žalost, izkušnje iz Copenhagna in Cancuna kažejo, da še vedno ni dovolj odločnosti niti pripravljenosti za dosego takega sporazuma. Ko govorimo o vlogi diplomacije pri varstvu okolja, je vsekakor potrebno pohvaliti voditeljsko vlogo Evropske unije in njene »zelene diplomacije«.

Kateri pa so glavni odprti problemi, ki jim Hrvaška še mora nameniti nekaj svoje pozornosti?
Čeprav je bilo veliko narejenega na področju varstva okolja, Hrvaško čaka še veliko dela. Ocenjuje se, da bo za postavitev sistema za varstvo okolja na raven, ki bi bila popolnoma usklajena z zahtevami EU, potrebno vložiti okoli 10 milijard evrov. Od tega okoli 3,5 milijarde v odvodnjo in obdelavo odpadnih vod. 1,7 milijarde v vodooskrbo, okoli 2 milijardi v ravnanje z odpadom, okoli 2,5 milijarde v varovanje kakovosti zraka in sanacijo industrijskih onesnaženj ter v varstvo narave, monitoring itd. Izgradnja obrata za ravnanje z odpadnimi vodami bo predvidoma končana do leta 2020, sistem za ravnanje z odpadom, ki obsega izgradnjo 21 centrov, pa do leta 2018. Industrijski sistemi bi morali pridobiti enake pogoje za varstvo okolja, tako imenovano »ekološko dovoljenje«, najkasneje do leta 2017. Obenem se dela tudi na varovanju izvira pitne vode in Jadranskega morja, izboljšavi sistema za ravnanje s kemikalijami, zaščiti pred hrupom, izboljšavi kakovosti goriva za uporabo v prometu in podobno.

Za kako učinkovitega se je izkazalo plačevanje določenega nadomestila ob vračanju plastenk, pločevink …ipd? Ste uspeli na ta način problem odpadkov v okolju, če že ne rešiti, vsaj omiliti? Kje ostajajo največje težave? Na odlagališčih?
V zadnjih nekaj letih je Republika Hrvaška dosegla pomemben napredek pri ravnanju z odpadom. Za največji uspeh štejemo vzpostavitev učinkovitega sistema ločenega zbiranja in obdelave posebnih kategorij odpada, sanacijo odlagališč ter začetek del na projektih centrov za ravnanje z odpadom. Vzpostavljen je učinkovit sistem ravnanja (zbiranja in obdelave) s posebnimi kategorijami odpada, kot je embalaža in embalažni odpad, odpadne gume, odpadna vozila, elektronski in električni odpad, odpadna olja, odpadni akumulatorji in podobno, s čimer se je Hrvaška približala visoko razvitim evropskim državam ne tem področju. V dela ravnanja s posebnimi kategorijami odpada je vključeno okoli 500 podjetij (prodajalcev, zbirateljev in uporabnikov), odprtih je pa preko 4000 novih delovnih mest. Največji problemi pri ravnanju z odpadom so še vedno neustrezno urejena službena odlagališča in še vedno veliko število ilegalnih odlagališč. Do sedaj je, preko Sklada za zaščito okolja in energetsko učinkovitost, saniranih več kot 97 službenih odlagališč komunalnega odpada in preko 700 divjih odlagališč. V ta namen je Sklad vložil več kot 70 milijonov evrov.

Bi menili, da je podpis arbitražnega sporazuma vplival na sprostitev neke napetosti v odnosih med državama, kar se kaže tudi v gospodarskih kazalcih?
Ni dvoma, da je sklenitev Arbitražnega sporazuma pomenila odprtje nove, pozitivne strani v naših odnosih. Vendar je potrebno poudariti, da so gospodarski odnosi, tudi ko smo imeli medsebojne politične probleme, funkcionirali, predvsem sodelovanje med ljudmi in institucijami, še posebej med ljudmi, ki živijo na obeh straneh hrvaško-slovenske meje. To je tudi bil »amortizer« tedanjih slabih političnih odnosov. Imate problem morske meje, najpozitivnejši rezultat referenduma o Arbitražnem sporazumu pa je ravno v Piranu. Menim, da je s tem vse povedano o politiki in resnični volji državljanov.

Je to neke vrste paradoks, da državi dobro sodelujeta na različnih področjih, dobro sodelujejo tudi prebivalci območja ob meji, ki pa je po drugi strani tisto odprto vprašanje, katerega si državi prizadevata razrešiti?
Ne samo da je paradoks, temveč je to pokazatelj, kako se politika lahko odtuji od državljanov in njihove volje in potreb.

Slovenijo in Hrvaško povezuje del skupne zgodovine. Bi dejali, da je med njima več podobnosti ali razlik?
Vsekakor je med njima več podobnosti. Dolgo smo živeli v skupni državni tvorbi, v zgodovini smo delili podobno usodo in cilje. Več kot milijon slovenskih turistov vsako poletje počitnikuje na Hrvaškem, na deset tisoče Hrvatov pa zimski oddih preživi na slovenskih smučiščih. To je najboljši dokaz, kako blizu smo si. Običaji, kultura, preteklost pa tudi skupni interesi v prihodnosti, kakor tudi veliko drugega, povezujejo naša dva naroda.

Kako se sami počutite pri nas? Ste v tem času uspeli navezati tudi prijateljske vezi?
To je moj šesti diplomatski mandat v tujini, vendar se prvič ne počutim tako, temveč kot da sem doma. Ne samo v Sloveniji, tudi drugje po svetu sem pridobil veliko slovenskih prijateljev in to je še dodatni razlog, da se v Sloveniji počutim prijetno.

Sami obvladate kar nekaj jezikov. V enem izmed intervjuju pa ste dejali, da se učite tudi slovenskega jezika. Ste zadovoljni z napredkom?
Slovenskega jezika sem se začel učiti z velikim elanom, vendar sem moral, zaradi številnih obveznosti, velikokrat odpovedati ure učenja. Ne glede na to, nimam težav z razumevanjem slovenščine. Večji problem mi predstavlja govoriti slovensko. Zato pogosto uporabljam formulo, da sogovorec govori slovensko, jaz pa hrvaško, in to je do sedaj dobro funkcioniralo.


Najlepša hvala za pogovor.


Anita Balas, september 2011