Dodatni dan – 29. februar

29. februar je dodatni dan v prestopnem letu vse od uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582, pri nas pa uradno velja šele od leta 1919.
Vse se je začelo leta 46 p. n. š., ko je Gaj Julij Cezar preuredil takrat veljavni rimski koledar in ga nadomestil z novim, ki se je po njem imenoval julijanski. Papež Gregor XIII. pa je dobrih 1.600 let pozneje pripravil koledarsko reformo, ki je v večini katoliških dežel začela veljati leta 1582. Gregorijanski koledar je premostil razliko desetih dni med izračunanim (koledarskim) in dejanskim prvim pomladanskim ščipom, ki se je nabrala od uvedbe julijanskega koledarja.

Tako je 1582. leta oktobra izjemoma odpadlo deset dni. Gregorijanski koledar so že naslednje leto prevzeli v habsburški monarhiji, čez slabi dve stoletji v protestantskih deželah, v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev pa šele leta 1919.

Pravoslavna cerkev še vedno vztraja pri julijanskem koledarju, zato cerkvene praznike praznuje trinajst dni za rimokatoliškimi. Leta gregorijanskega koledarja so razdeljena na dve skupini: na navadna in prestopna leta. Prestopno leto ima pred 1. marcem dodaten dan, 29. februar, in tako traja 366 dni. S tem dodatnim dnem vsako četrto leto je razlika med koledarskim in Sončevim letom tako majhna, da se je bo za en cel dan nabralo šele leta 4862.

Vsake štiri leta?
Prestopno leto, ki se zgodi vsake štiri leta, tako prinese s seboj tudi en dan več v februarju. A vendar je zadeva teoretično malce kompleksnejša.
Prestopno leto namreč ni vsako četrto leto, ampak tisto, ki je deljivo s štiri. Če pa je deljivo s sto, ni prestopno, razen, če je deljivo s štiristo. Prestopno leto je tako lahko tudi vsakih osem let. Zapleteno? Predstavljajte si, kako naveličani bodo te razlage šele zanamci, rojeni 29. Februarja, ko bodo morali leta 2100 namreč nešteto radovednežem s to formulo pojasnjevati, zakaj so leta 2096 lahko praznovali rojstni dan na dejanski dan rojstva, leta 2104 ga bodo spet lahko, leta 2100 ga pa ne morejo, ker je to leto sicer deljivo s štiri, ampak tudi s sto, s štiristo pa ne, zato leto 2100 pač ni prestopno.

Smolčki, osmoljenčki
Ljudem, ki so rojeni 29. februarja, se v angleščini reče leapers (izraz izhaja iz besede leap day, kar pomeni prestopno leto), pri nas v Sloveniji pa so se poimenovali kar smolčki in so tudi združeni v društvu iz istim imenom. Po vsem svetu naj bi bili kar štirje milijoni ljudi, rojenih 29. februarja, v Sloveniji 1.323, ta številka pa bo jutri seveda še narasla zaradi novorojenčkov, ki bodo privekali na svet. V samostojni Sloveniji se je do zdaj rodilo 216 smolčkov – 52 jih je prijokalo na svet 29. februarja 1992, 54 leta 1996, 61 leta 2000 in 49 leta 2004.
Polnoletnost smolčka
In kdaj je smolček polnoleten, če njegov polnoletnostni rojstni dan ne pride ravno na prestopno leto? Različno, pri nas prvega marca, v Angliji pa 28. februarja. Smolčkom pa 29. februar kot rojstni dan pride prav tudi v letih, ki niso prestopna. Tako imajo vsaj izgovor, da praznujejo kar dva dni skupaj. Da je mir v hiši, da ne bi 1. marec slučajno zameril 28. februarju, bi lahko dejali.
Koristnost 29. februarja
In kdaj je lahko še koristen 29. februar kot dan posebne priložnosti? Kot dan obletnice poroke – iz moškega vidika, seveda! Zaradi vsega prahu, ki se v medijih in pogovorih ob kavi okrog 29. februarja dviguje v prestopnem letu, imajo možje več možnosti, da se bodo dejansko spomnili na obletnico poroke in svojo najdražjo razveselili z drobno pozornostjo.
Dan, ko gredo dame na kolena
29. februar namreč že stoletja velja za dan, ko ženske vzamejo stvari v svoje roke, pokleknejo pred moškega svojih sanj in ga prosijo za roko.


sb

Zabave in prireditve za smolčke
Vsako leto se zvrsti vrsta zabav in prireditev v čast smolčkom, ponudniki različnih storitev pa na ta izjemen dan nudijo tudi raznovrstne popuste.

Vir:
http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/dan-smolckov-in-zenskih-snubitev/191095
http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/zgodilo-se-je-29-februarja-leta/191093