Direktor Urada za meteorologijo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO), doc. dr. Klemen Bergant, je bil ob začetku poletja pravšnji sogovornik za pogovor na temo vremena. Seveda je beseda nanesla tudi na to, ali nas čaka dolgo vroče poletje. Po njegovih besedah pa podatki za Slovenijo kažejo, da bosta julij in avgust nekoliko toplejša kot dolgoletno povprečje. Povedal je še, da nevihte s točo tudi v letošnjem poletju niso izključene in jih lahko pričakujemo.





Kolikokrat so se v zadnjih dneh na vas obrnili z vprašanjem, kakšno poletje nas letos čaka?
Takšno vprašanje je pogosto, saj si vsi želimo načrtovati dopust tako, da bi nam vreme povzročalo čim manj preglavic. Prav tako so dolgoročni izgledi za poletno vreme koristna informacija za kmete, turistične delavce, gradbenike in še bi lahko naštevali. Zato naši dežurni prognostiki pogosto prejmejo takšna vprašanja s strani javnosti, medijev in posebnih uporabnikov meteoroloških informacij.

Kaj ste jim odgovorili?
Odvisno, kakšne informacije so jih zanimale. Če jih je zanimalo vreme v prihodnjih nekaj dneh, smo jim podali dokaj natančno vremensko napoved, ki temelji na spremljanju trenutnega vremena ter izračunih numeričnih modelov za kratkoročno in srednjeročno napovedovanje vremena. Dolgoročne napovedi za mesec dni vnaprej ali celo več, pa so zaradi velikih nihanj lege polarne fronte za kraje zmernih geografskih širin dokaj nezanesljive. Veliko bolje se obnesejo v tropskem pasu, posebej v bližini oceanov, kjer recimo pojav ElNino ali LaNina vztraja dlje časa in s svojim vplivom na temperaturne razmere na gladini zahodnega dela Tihega oceana vpliva na podnebje v tropskih predelih.
Za Slovenijo kaže, da bosta julij in avgust nekoliko toplejša kot dolgoletno povprečje, prejeta količina padavin pa naj ne bi preveč odstopala. Vendar se je tudi pri tej napovedi potrebno zavedati njene omejene zanesljivosti.

Na kakšen način pripravljate napovedi? Katerih izračunov se poslužujete?
Napovedi vremena temeljijo na spremljanju trenutnih vremenskih razmer, na izračunih numeričnih modelov za napovedovanje vremena in na izkušnjah prognostikov. Preteklo in sedanje vreme spremljamo s pomočjo podatkov z meteoroloških postaj ter podatkov z meteoroloških radarjev in satelitov. Informacijo o prihodnjem vremenu pa nam nudijo numerični modeli za napovedovanje vremena. Na Agenciji RS za okolje za izračune vremena na območju Slovenije in njene širše okolice za tri dni vnaprej, s prostorsko natančnostjo 4,5 km, uporabljamo model ALADIN. Gre za numerični model za napovedovanje vremena na omejenem območju, ki ga razvijamo skupaj z drugimi meteorološkimi službami srednjeevropskih držav. Prav tako razpolagamo z rezultati podobnega modela nemške državne meteorološke službe, testno pa poganjamo tudi ameriški javno dostopni model. Pri napovedovanju vremena do deset dni vnaprej si poslužujemo rezultatov globalnih numeričnih modelov, ki nudijo izračune o prihodnjem vremenu na območju celotne Zemlje, vendar z manjšo prostorsko natančnostjo. Večinoma se poslužujemo rezultatov globalnega modela Evropskega centra za srednjeročno napovedovanje vremena s 16 kilometrsko prostorsko natančnostjo. Prav tako razpolagamo z rezultati modelov nemške državne meteorološke službe, francoske meteorološke službe in ameriškega centra za zaščito okolja. Na podlagi vseh teh podatkov dežurni prognostik pripravi vremensko napoved za javnost in za posebne uporabnike, v primeru da gre pričakovati tudi nevarne vremenske dogodke pa izda opozorilo.

Lahko ocenite aktualno hitrost razvoja tehnologije na tem področju kot znatno hitrega v primerjavi s tempom razvoja v preteklosti?
Razvoj na področju napovedovanja vremena je po eni strani povezan z razvojem računalniških tehnologij, po drugi pa s pridobivanjem novih znanj o pojavih v ozračju. V zadnjih nekaj desetletjih se je izkazalo, da se vsakih deset let napovedi vremena toliko izboljšajo, da znamo procese v ozračju z enako gotovostjo napovedati za en dan dlje kot pred desetimi leti.

Poznate tehnologije, ki bi si jih pri vašem delu želeli, pa lahko o teh zaradi cene le sanjate?
Želje so na našem področju lahko neomejene, tako z vidika spremljanja trenutnega vremena kot z vidika izračunavanja prihodnjega vremena. Več samodejnih vremenskih postaj, dodatni vremenski radarji, kakovostnejši merilniki na meteoroloških satelitih, zmogljivejši računalniki, … Žal pa vse večji problem predstavlja predvsem zagotavljanje zadostnega števila ustrezno usposobljenih strokovnjakov, ki znajo te drage aparature vzdrževati, pridobljene podatke obdelati in na podlagi vseh razpoložljivih informacij o vremenu podati jedrnato in uporabno informacijo za uporabnika. Samo tehnika nikdar ne bo dovolj.

Kako zanesljive so danes napovedi?
Napovedi vremena za nekaj dni vnaprej so kar zanesljive. Bolj ko daleč sežemo z napovedjo v prihodnost, manjša je njena zanesljivost. Napovedi za obdobje daljše od petih dni so tako predvsem smernice, kako naj bi se vreme razvijalo in se lahko v prihodnjih dneh za izbran dan še precej spremenijo. Dolgoročnejše napovedi za mesec dni vnaprej ali več so za naše kraje še precej nezanesljive.

Je iz primerjave, analize poletij zadnjih nekaj let, desetletij, mogoče potegniti kakšne trende, skupne značilnosti, razlike?
Trendi preteklih desetletjih za poletje kažejo dvig temperature zraka in zmanjševanje količine padavin. Pri tem velja izpostaviti, da so se poletja ogrela bolj kot ostali letni časi. Zanimiv je tudi podatek, da smo imeli od leta 1961 do danes deset suš, ki so prizadele večji del Slovenije (1967, 1971, 1983, 1992, 1993, 2000, 2001, 2003, 2006, 2007). Od tega jih je bilo sedem po letu 1990 in pet od leta 2000. Iz tega lahko sklepamo, da vroča in sušna poletja postajajo vse pogostejša.

V kolikšni meri so na poletja, kot smo jih nekoč poznali, vplivale podnebne spremembe? Je položaj že izgubljen?
Spremenjena poletja v naših krajih so zagotovo povezana z globalnim segrevanjem in posledičnimi podnebnimi spremembami, ki jim v veliki meri botruje človek. Podnebnim spremembam žal ne moremo več ubežati. Z omejitvami izpustov toplogrednih plinov jih lahko še ublažimo, predvsem pa se bomo morali nanje čim bolje prilagoditi.

Ali dejansko lahko vsak od nas kako pripomore k temu?
Vsak izmed nas prispeva k izpustom toplogrednih plinov, kar pomeni, da lahko tudi vsak izmed nas nekaj prispeva k njihovi omejitvi – predvsem z bolj smotrno rabo energije in drugih virov. To npr. pomeni, da ne pretiravamo z ogrevanjem ali ohlajanjem prostorov; da uporabljamo energijsko varčne električne naprave; da ugašamo luči in električne naprave, ko jih ne potrebujemo; da ponovno uporabimo embalažo oziroma uporabljamo embalažo za večkratno polnjenje; da recikliramo odpadke; da uporabljamo javni promet in kolesa namesto osebnih avtomobilov; da uporabljamo trajnejše proizvode; da varčujemo z vodo; da jemo več sezonske, lokalno pridelane hrane in še bi lahko naštevali.

Kakšni so podatki za Slovenijo in svet? Se vplivi podnebnih sprememb razlikujejo po posameznih območjih?

Na globalni ravni se je od začetka industrijske dobe, do danes, torej v zadnjih 150 letih, ogrelo za nekaj manj kot stopinjo oziroma natančneje za 0,8°C. Segrevanje je intenzivnejše nad kopnim kot nad oceani. Zaradi razporeditve kopnega in morja se tako v splošnem severna polobla segreva hitreje kot južna poloble. Najbolj so se ogrela območja Arktike, Antarktični polotok ter nekateri deli Evrazije, najmanj deli Tihega, Atlantskega in Južnega oceana. Seveda pa se z globalnim segrevanjem spreminjajo tudi drugi podnebni vzorci in sicer prostorska in časovna porazdelitev padavin, pogostost določenih značilnih vremenskih pojavov, pogostost izrednih vremenskih dogodkov in podobno.
Za Sredozemlje že sedaj meritve kažejo, da se količina padavin zmanjšuje, še posebej v osrednjem in zahodnem delu, temperatura zraka pa seveda narašča, najbolj izrazito prav poleti. Tudi v Sloveniji v zadnjih šestdeset letih beležimo dvig temperature zraka za nekje okrog 1°C. Najbolj so se ogrela poletja, najmanj jeseni. Prav tako pa se spreminja padavinski režim. Skupna letna količina se ne spreminja bistveno, je pa vse več padavin jeseni in manj v preostalih letnih časih, tudi poleti.

Kako pogoste utegnejo biti ekstremne menjave vremena?

Vreme se sicer stalno spreminja, vendar postajajo vremenski ekstremi vse pogostejši. Če se bodo uresničili scenariji izrazitega dviga temperature zraka poleti in hkratnega zmanjšanja količine padavin, pričakujemo lahko še pogostejše suše in vročinske valove. Primer leta 2003, bi v črnem scenariju ob koncu stoletja lahko postal nekaj “normalnega”. Za celotno Sredozemlje izračuni kažejo, da se bo povprečna količina padavin poleti zmanjšala na račun manj pogostih padavinskih dogodkov. Vendar pa bodo padavinski dogodki intenzivnejši. Zato kljub manjši povprečni količini padavin obstaja nevarnost pogostejših hudourniških poplav, kar velja tudi za Slovenijo. Zaradi vse toplejšega površja bodo nevihte in viharji, ki jih spremljajo, predvidoma močnejši. Pozimi je predviden nekoliko manjši dvig temperature zraka kot poleti, vendar še vedno precejšen. Hkrati se bo količina padavin po zadnjih ocenah pozimi celo nekoliko povečala. Vendar bodo zaradi višjih temperatur razmere bolj naklonjene dežju kot snegu, kar bo zagotovo vplivalo na zimski turizem, saj je večina naših smučišč nizko ležečih. Verjetno tudi ne bomo imuni na dvig gladine morja. Že danes v ekstremnih razmerah morje na Slovenski obali občasno poplavlja. Ob dvigu gladine morja bodo takšni dogodki pogostejši, hkrati pa posledice ekstremnih razmer hujše. To je le nekaj od možnih posledic globalnega ogrevanja, ki ogrožajo Slovenijo. Res pa je tudi, da z rastjo števila prebivalstva in vse večjim premoženjem ter z nesmotrno rabo prostora postaja današnja družba na ekstremne dogodke tudi vse bolj ranljiva.

Bodo ekstremi sčasoma postali del našega vsakdana?
Težko rečemo, da bodo ekstremni vremenski dogodki v prihodnje del našega vsakdana. Gre za dogodke, ki so po definiciji redki, vsaj z vidika današnjih podnebnih razmer. Res pa je, da pojavi, ki jih v današnjih podnebnih razmerah smatramo kot »ekstremne«, lahko v prihodnosti postanejo nekaj »običajnega«, saj bodo predvidoma pogostejši. Žal to tudi pomeni, da bodo »ekstremi« v prihodnosti mnogo intenzivnejši, kot danes.

Se lahko tudi v letošnjem poletju nadejamo dni s točo?
Nevihte s točo so nepredvidljive, kakšno leto jih je več, drugo spet manj. Prav tako je težko predvideti, kje se bodo pojavile, čeprav so pogostejše v severovzhodnem delu Slovenije. Seveda nevihte s točo tudi v letošnjem poletju niso izključene in jih lahko pričakujemo.

Vam zjutraj zadostuje pogled v nebo, da predvidite, ali bo dan naklonjen izletnikom?
Na žalost ne. Po določenih znakih v naravi, npr. obliki in razvoju kopastih oblakov, lahko sklepamo na morebitne nevihte. Vendar je za resno napoved vremena potreben dober pregled nad preteklim vremenom, trenutnim stanjem ozračja ter seveda nad izračuni prihodnjega vremena.

Se tudi vam zdi, da je dandanes vročina drugačna kot včasih? Bolj vlažna?
Tega ne morem reči. So pa poletja vse toplejša in s tem tudi vse več vročih dni. Vročina, še posebej v kombinaciji z vlago pa ne vpliva blagodejno na naše počutje.

Na vas osebno vreme morda tudi vpliva?
No, to bi morali najbrž vprašati ljudi okrog mene. Mislim pa, da vreme vpliva na vsakogar. Vsi se bolje počutimo, kadar je lep sončen in ne prevroč dan, kot pa ob neurjih ali vročinskih valovih. Prav tako so številne naše dejavnosti, tako poklicne kot zasebne, povezane z vremenom. Zato lahko rečem, da vreme močno vpliva name.

Poznate zdravilo zoper neprijetne vremenske vplive?
Univerzalnega zdravila zoper neprijetne vremenske vplive ni. Različni ljudje so na vreme oziroma vremenske motnje različno občutljivi oziroma se nanje različno odzovejo.

Najlepša hvala za pogovor.


Anita Balas in Irena Mraz, julij 2011