Dnevi slovenske hrane in Tradicionalnega slovenskega zajtrka


Na novinarski konferenci so letošnje aktivnosti ob dnevu slovenske hrane (DSH) in Tradicionalnem slovenskem zajtrku (TSZ), ki bo ta petek, 15. novembra, predstavili dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje ter Tomaž Gantar, minister za zdravje. Na konferenci so sodelovali tudi Boštjan Noč – Čebelarska zveza Slovenije, Cvetko Zupančič – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, prof. dr. Cirila Hlastan Ribič – Inštitut za varovanje zdravja RS, Irena Simčič – Zavod RS za šolstvo ter Anka Miklavič Lipušček – GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in GIZ mlekarstvo.

Minister dr. Pikalo je v uvodu povedal, da gre za vseslovenski projekt, s katerim se želi spodbujati uživanje hrane iz lokalnega okolja, z vidika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pa predvsem izobraževati otroke o pomenu zajtrka za zdrav življenjski slog, prednostih lokalno pridelanih živil slovenskega izvora in pomenu kmetijske dejavnosti. »MIZŠ si prizadeva skozi vse leto z različnimi akcijami ozaveščati prehranjevalne navade, predvsem pa spodbujati zdrav življenjski slog«, je še dodal minister.

Minister mag. Židan je izpostavil, da je vlada leta 2011 sprejela pobudo Čebelarske zveze Slovenije za uvedbo TSZ, leto kasneje pa pobudo o uvedbi DSH. MKO namreč zagovarja uživanje lokalne hrane, saj je bolj sveža in koristna, ob tem pa je manjše obremenjevanje okolja s transportom. »Zavedamo pa se tudi, da s kupovanjem domače hrane dajemo delo ne samo slovenskemu kmetu ampak tudi obrtniku in delavcem zaposlenim v prehranski verigi in tudi na ta način polnimo državni proračun, ki nam zagotavlja javne storitve«, je še dodal minister. Pri DSH in TSZ bo letos skupaj v vrtcih in osnovnih šolah udeleženih skoraj 273 tisoč otrok iz 361 matičnih vrtcev in 488 matičnih osnovnih šol. Letos MKO zagotavlja 140.000 evrov, od tega 130.000 evrov za financiranje zajtrka, 10.000 evrov pa za različne promocijske aktivnosti.

»Tu se uresničuje projekt o katerem je veliko govora tudi v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, saj se zavedamo, da zdravje ni stvar samo MZ ampak delovanje na področju različnih politik,« je povedal minister Gantar. Zdravje je na daljši rok možno ohraniti s primerno telesno aktivnostjo in pravilno prehrano, zato je treba s tem, po ministrovih besedah, pričeti pri najmlajših, ki potem lahko svoje navade ohranijo v kasnejših letih. Pri tem je še posebej pomemben zajtrk, ki ga je v Sloveniji skozi leta mnogo ljudi opustilo, zato je treba temu posvetiti večjo pozornost.

ČZS je pred sedmimi leti v vrtcih uvedla medeni zajtrk, saj je bilo takrat na področju čebelarstva veliko problemov – številni pomori čebel, težave z zdravjem čebel in veliko cenenega tujega medu. Boštjan Noč, predsednik ČZS je povedal: »Takrat je bil cilj otroke in ostalo slovensko javnost obvestiti o pomenu čebel, kot glavnih opraševalk rastlin ter pomenu uživanja domačih čebeljih pridelkov«. Danes je rezultat ta, da slovenski potrošnik kupi več kot 70% slovenskega medu (iz 30%), zaužije skoraj 1,5 kg medu (prej manj kot 1 kg), veliko povečanje čebelarskih krožkov in čebelarjev ter znižanje starostne strukture. »Te rezultate smo želeli prenesti tudi na ostale segmente kmetijske pridelave, prvi rezultati se že kažejo, prav tako pa bomo pobudo medenega zajtrka prenesli tudi na vseevropsko raven«, je še dodal Noč.

Prof. dr. Cirila Hlastan Ribič z IVZ je poudarila, da so prehranjevalne navade otrok še vedno nezdrave, saj zaužijejo premalo sadja in zelenjave ter preveč sladkanih pijač in sladkarij ter da je le 44% mladostnikov, ki redno zajtrkujejo, se je pa ta odstotek v zadnjih letih povečal. Zajtrk je najpomembnejši dnevni obrok in ta projekt lahko pozitivno dolgoročno vpliva na izboljšanje prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov.

Cvetko Zupančič iz KGZS in Anka Lipušček Miklavič iz GZS-ZKŽP in GIZ Mlekarstva sta poudarila pomen doma, lokalno pridelane in predelane hrano, tradicijo in sam izvor hrane. Izpostavila sta tudi pomembnost izobraževanja otrok o tem, kako se hrana dejansko pridela in predela torej, da otroci spoznajo slovenskega kmeta in slovensko živilsko predelovalno industrijo, ki bodo ob tem dnevu odprli svoja vrata.

Irena Simčič iz ZRSŠ pa je povedala, da smo lahko ponosni, da ima Slovenija dobro organiziran sistem šolske prehrane. ZRSŠ je pozval šole, da se aktivno vključijo v ta projekt, ob tej priložnosti pa bodo dale poseben poudarek kulturi prehranjevanja in odnosu do hrane, potekale pa bodo tudi številne spremljajoče dejavnosti na to temo.

Vsi trije ministri in ostali sodelujoči so na koncu poudarili tudi dobro in zgledno sodelovanje pri tem projektu, pomembnem za Slovenijo.


Vir: CNS