Direktorjem 10.000 Eur kazni. Kaj pa ministrom?

dz


Precej ostre odzive je naletel vladni predlog proračunske zakonodaje, ki predvideva denarno kazen v višini 10.000 evrov za vse direktorje javnih zavodov in podjetij, ki ne bi pripravili načrta poslovanja v skladu z navodili, ali v primeru, da bi javni zavodi in podjetja poslovali s primanjkljajem. Direktorjem ob denarni kazni grozi seveda tudi takojšnja zamenjava. Ideja se podpisanemu zdi seveda odlična, saj sem o materialni odgovornosti vseh, ki upravljajo s premoženjem davkoplačevalcev, razglabljal že pred davnimi časi. In če pustimo ob strani potencialno ustavno spornost predlagane rešitve, na katero opozarjajo nekateri pravniki, ima ta predlog vlade za podpisanega zgolj nekaj drobnih “napak”.

Prva je, da v svoji naivnosti razumem našo ureditev tako, da prav vlada in (občasno) parlamentarna večina imenujeta nadzorne organe javnih zavodov in podjetij. In zakaj “napaka”? Ker bi lahko potem mi, naivni, navadni državljani aktualni predlog dojemali, kot da gre za popolno nezaupanje vsem tistim, ki so po zakonodaji (tudi) materialno odgovorni za poslovanje zavodov in podjetij. In tistih, ki jih je imenovala (ista) vlada ali parlamentarna večina. Nadzorni organi seveda imenujejo direktorje zavodov in podjetij, ki bi naj bili po novem predlogu tarče finančnih sankcij, če ne bodo delali tako, kot naroči vlada. Vas to kaj spominja na Catch 22? Za tiste, ki te asociacije še niste dobili, si dovolim majhen miselni obrat. Vlada s takim predlogom državljanom – davkoplačevalcev sporoča: “Politiki nismo sposobni imenovati nadzornikov, ki bi bili sposobni v skladu z zakonodajo nadzirati direktorje. Nadzorniki, ki jih torej imenujemo politiki, pa tudi niso sposobni izbrati direktorjev, ki bi lahko v skladu z zakoni in kot dobri gospodarji vodili javne zavode ali podjetja”. In vlada v moji naivni interpretaciji tega predloga sporoča tudi, da niti njeni ministri, niti funkcionarji, še manj pa od njih imenovani nadzorniki niso sposobni uporabiti določil ter kriterijev že veljavne zakonodaje za zamenjavo ali sankcioniranje direktorjev, ki poslovanja zavodov in podjetij ne bi vodili v smislu dobrih gospodarjev.

Če sporočilo razumemo tako, potem vlada državljanom – davkoplačevalcem seveda ne sporoča nič dobrega o sami sebi in sposobnostih slovenskih politikov. In če torej želijo državljankam in državljanom na tak način naliti čistega vina in sporočiti, da preprosto niso sposobni najti ljudi, ki bi bili sposobni javne zavode in podjetja voditi spodobno, kako jim naj potem zaupamo, da bodo sposobni oceniti, kdaj si direktor zasluži omenjeno kazen?

Pa še eno majhno “napako” sem našel v tem predlogu. Da se po nepotrebnem ne bi zapletali v debato o tem, ali je bila prej kura ali jajce, predlagam prvemu ministru, da resno razmisli in uvede enake ali ostrejše sankcije tudi za vse ministre, državne sekretarje in direktorje direktoratov, oziroma za vse, ki imajo pristojnost trošiti denar davkoplačevalcev. Številna negativna mnenja Računskega sodišča (če vzamete samo to formalno merilo), namreč nam naivnim državljanom jasno sporočajo, da se neracionalno trošenje davkoplačevalskega denarja začenja pač pri glavi. In nenazadnje imajo prav isti ministri, državni sekretarji, direktorji direktoratov…. ključni vpliv na imenovanja raznih nadzornikov, ki potem imenujejo ali razrešujejo ter nazdirajo direktorje javnih zavodov in podjetij. Torej – finančne sankcije direktorjem so pohvale vredna ideja v primeru, če politika začne pri sebi.

Kako se boste torej odločili, gospod prvi minister, Janez Janša? Boste dali državljankam in državljanom zgled ali se boste ravnali po reku “Quod licet Iovi, non licet bovi?”. Državljanom – davkoplačevalcem namreč nakladanja o politični odgovornosti funkcionarjev, kot se je na to temo poskušal “izvleči” eden od vaših ministrov, že najmanj desetletje močno presedajo.

Seveda moramo dopustiti tudi možnost, da niti vlada, še manj prvi minister, pa tudi njihovi svetovalci niso tako neumni, da ne bi vnaprej vedeli na kakšne reakcije bodo naleteli predlogi, kot je ta, o katerem danes razglabljamo. Ali pa tisti o dvigu DDV na časopise. Dopustiti moramo namreč možnost, da so pripravljeni prav zato, da se javnost manj ukvarja s ključnimi točkami reform, o katerih teče beseda v (relativnem) ozadju. A tudi v tem primeru je vlada po mnenju podpisanega naivneža s sporočilom, kot sem ga interpretiral, brcnila v temo.

In nenazadnje nam je dala možnost, da jo končno enkrat povprašamo, kako bo v prihodnje uredila materialno odgovornost za ravnanje z davkoplačevalskim premoženjem na najvišjem nivoju. Ampak to je zgolj razmišljanje naivnega državljana. Politični spin doktorji so imeli zelo verjetno v mislih kak drug scenarij.

Jane Panič


Foto: Državni zbor