Del gradbene mafije tudi inšpekcija?

stavbe


Mnogi smo z odprtimi usti gledali prispevek v dnevniku TV Slovenije, v katerem so skrajno besni državljani iz Prekmurja razlagali, da so dobili odločbo gradbenega inšpektorja za rušenje nadstreška za avtomobile pred njihovim blokom, pa čeprav je pred leti nek drug gradbeni inšpektor ugotovil, da je bil zgrajen v skladu z, v času gradnje, veljavno zakonodajo. Po mojem mnenju so javnosti povsem upravičeno zastavljali vprašanje, ali je Slovenija država dveh vrst džavljanov. Tistih, ki si lahko privoščijo skoraj vse, in še potem, ko so dokazano kršili zakonodajo, inšpekcije in druge državne organe norčavo leta vlečejo za nos – kot se je dogajalo vsem znanem primeru “obnavljanja” mega luksuzne kmetije v polhograjskih hribih.

Strinjam se z novinarjem, ki je cinično pripomnil, da se organi, po vseh zadnjih gradbenih aferah, očitno (spet) lotevajo le “kurjih tatov”.

Mnogi pričakujemo, da bodo gradbeni inšpektorji morda le ukrepali v zvezi s kakšno razvpito črnjo gradnjo tudi ob morju. Pa ne pri kakšni razpadajoči se lopi ali kleti, ampak tudi pri (verjetno) milijone vredni vili, ki bi naj bi bila menda sušilnica sadja. Da, prav tisti inšpektorji bi se morali zganiti, ki novinarjem, ob razkritju črne gradnje sedanjega direktorja Elesa, medijem naduto odgovarjajo, da medijsko razkritje črne gradnje pač ni dovolj za začetek uradnega postopka. Kot da bi policija rekla, da jih pač ne briga, če je kakšna televizijska kamera posnela umor, ker postopek teče po nekih drugih pravilih. Mimogrede, že tak uradniško aroganten odgovor novinarjem si zasluži, da bi še isti dan izgubili službo tako avtor/avtorica odgovora kot tudi vsi njegovi/njeni šefi vključno z direktorico!

Čakamo torej, da se bodo brez bedastih izgovorov o zapletenih postopkih in omejitvah zakonodaje (ki jih je – glej ga zlomka – pri “navadnih” državljanih kar nenadoma manj) gradbeni inšpektorji lotili vil ob morju, v hribih in mestih, kot se vehementno lotevajo nekih mizernih nadstreškov ali pred leti vrtičkarjev. Po drugi strani pa je, podobno kot pri deset in več milijonskih davčnih dolgovih, tudi tu vprašanje, kaj so do zdaj inšpektorji sploh počeli, da so take vile sploh lahko zrasle kot črne gradnje. Saj najbrž investitorji niso delali ponoči v popolni tišini in zakriti od vseh pogledov… ali pač? Tudi “plašča nevidnosti” za take objekte znanost še ni odkrila, so bili pa očitno nevidni za poglede in ukrepe tistih, ki bi jih po mojem skromnem mnenju morali zaustaviti že bistveno prej. Najbrž je težko odkriti še tako veliko črno gradnjo, če ves čas gledaš stran.

Slovenija je bila očitno država gradbene mafije, vsaj dokler največji gradbinci niso propadli. Bila je država prirejenih javnih razpisov, dogovarjanj “po domače” med tistimi, ki bi naj bili konkurenca in država suženjskega odnosa do delavcev prav tistih gradbincev, ki so skupno premoženje davkoplačevalcev z raznimi aneksi ter podražitvami projektov, najbolj skubili. Slovenija se vse bolj kaže tudi kot država dvojnih meril za državljane. Pa ne samo v gradbeništvu. In tisto, kar si navadni državljani – najbrž tudi tisti nesrečneži z nadstreškom v Prekmurju – po zadnjih razkritjih črnih gradenj lahko mislimo je, da so morale biti očitno del gradbene mafije tudi inšpekcije. Karkoli že zadnje čase govorijo o zakonodaji in ponavljajo frazo o kadrovski podhranjenosti, za ljudi pač štejejo dejanja. In ta kažejo zelo grdo sliko dvojnih meril.

Na žalost ne edino. Pravzaprav je tako grda slika povsod, kjer se prepletata slovenska politika vseh barv in denar. Če se ozremo samo na dva najbolj razpita primera – farmaciji in energetiki se ga pretaka ogromno. Tudi to vemo vsi.


Jane Panič


Foto: FreeDigitalPhotos.net