Pogovor z dr. Danilom Türkom in Borutom Pahorjem



Dejstvo, da naj bi predsednik države poleg povezovalne vloge, predstavljal tudi moralno avtoriteto, napeljuje na sklep o zaželeni altruistični naravnanosti izvoljenega posameznika. Ta pa presega politične in poklicne usmeritve in se predvsem nanaša na posameznika samega. Na kakšen način posamezni kandidati razmišljajo kot ljudje in ne v okviru svoje politične funkcije, smo si želeli slišati od vseh treh kandidatov, odgovore pa sta z nami delila dr. Danilo Türk in Borut Pahor.


dt_profilna_big
dr. Danilo Türk


Borut_Pahor
Borut Pahor
Foto: Denis Sarkić


Pogosto se omenja vloga predsednika kot moralne avtoritete. Ali danes še lahko govorimo o univerzalnih moralnih vrednotah ali mora predsednik nastopati predvsem kot mediator med različnimi moralnimi sistemi?

Danilo Türk: Seveda, univerzalne moralne vrednote, zlasti tiste, ki so izražene v univerzalno veljavnih človekovih pravicah, so vedno aktualne, v teh časih pa še toliko bolj, predsednik mora dajati vzgled, s svojo trezno presojo mora ljudem vlivati upanje in zaupanje. Ne strinjam pa se, da bi moral biti predsednik posrednik med različnimi moralnimi sistemi, temveč med državo in državljani oz. med različnimi javnostmi in državo.
Borut Pahor: Predsednik republike je in mora biti moralna avtoriteta.

V kampanjah ste želeli biti čim več med ljudmi, z ljudmi. Bi moral biti predsednik države bolj dostopen za ljudi, bolj ljudski tudi v času predsedovanja ali je po vašem mnenju za takšno funkcijo potrebna določena distancirana drža?

Danilo Türk: Predsednik mora biti med ljudmi in jaz sem v svojem prvem mandatu tudi bil, čeprav mediji tega niso tako opazili, kot zdaj, v času kampanje – zato morda nastaja napačen vtis, kot da je predsednik zadnje mesece več na terenu kot doslej. Statistika mojih obiskov po državi pove, da sem na leto obiskal okoli 90 slovenskih občin in zdaj ni nič drugače.
Borut Pahor: Predsednik države mora biti dostopen za ljudi, to sem želel pokazati tudi s svojo letošnjo kampanjo in v svojih preteklih aktivnostih kot ugotavljate. Zelo pomemben je stukturiran dialog z ljudmi in različnimi družbenimi skupinami, saj je le tako mogoč skupen dogovor. Zmaga na volitvah bo tako le nov začetek vsega, kar počnem že v času kampanje.

Kako ocenjujete stanje politične kulture pri nas? Ali je slovenski politični prostor zrel za presojanje idej in predlogov posameznikov zgolj na osnovi kvalitete in relevantnosti predlaganega ne glede na to, s kateri politični strani predlagatelj pripada?

Danilo Türk: Stanje politične kulture je pri nas na razmeroma nizki ravni, morda je to tudi razlog, da se za aktivno politiko odloča premalo žensk, katerih večja prisotnost bi gotovo prispevala k izboljšanju politične kulture. Smo mlada demokracija, zato se včasih zdi, kot da še nismo preboleli vseh otroških bolezni, a verjamem in upam, da bodo sposobni preseči ideološke delitve in na osnovi kakovosti in vsebinskosti predlogov najti pot v skupno dobro. Kot sem že večkrat poudaril, opozicija in vlada bi morali stopiti korak nazaj pri iskanju dogovora, da bomo lahko storili skupaj in šli naprej.
Borut Pahor: Žal ne. Delitve v slovenskem političnem prostoru so velike, zelo razdeljeno je tudi javno mnenje. Glavni problem Slovenije ni finančna, socialna ali gospodarska kriza, temveč politična negotovost in nesposobnost politike razumeti ključne probleme. Ravno iz tega razloga se bom zavzemal za politični dogovor, za večjo politično enotnost, složnost, premirje ter ostal zvest svojim visokim osebnim načelom in vrednotam političnega delovanja.

V svojih programih poudarjate tudi, posebej v trenutnih političnih razmerah, integrativno vlogo predsednika držo. Kako lahko predsednik prispeva k dvigu narodne zavesti in krepitvi nacionalne identitete?

Danilo Türk: Predsednik republike je visoko legitimna funkcija, saj je na državni ravni edini, ki je izvoljen na neposrednih volitvah. Že to dejstvo naj bi samo po sebi povezovalo. Sicer pa lahko narodno zavest krepimo le skupaj, povezani in soglasni o ključnih, strateško pomembnih razvojnih ciljih, obenem pa strpni do medsebojnih različnosti in razlik. Kot predsednik se posvečam krepitvi domoljubja med mladimi.
Borut Pahor: Predsednik kot moralna avtoriteta je tisti, ki lahko ustvarja atmosfero splošnega zaupanja v politiko in sporazumevanja znotraj politike, predvsem na osnovi dogovora med političnimi strankami. Dogovor o skupnem naporu za izhod iz krize pomeni, da je treba najti soglasje in določiti prioritete glede reform ter teme, ki se jim je treba izogibati, ker le rušijo zaupanje med partnerji. Le složni bomo premagovali krizo in s tem utrjevali svoj položaj v družini najbolj povezanih narodov in držav EU, kar je strateškega pomena za narodovo suverenost in razvoj v 21. stoletju. Enotni obstanemo, razklani propademo.

Predsednik vlade Janez Janša je prekratkim na vprašanje, kaj bi počel danes, če bi bil mlad, odgovoril, da bi vsak dan protestiral pred vlado za zapis zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Kaj bi počeli vi?

Danilo Türk: Prav gotovo ne bi protestiral v prid zlatega fiskalnega pravila, saj menim, da je to že v zadostni meri inkorporirano v veljavni pravni sistem. Že dolgo ponavljam »nič o mladih brez mladih«, zato bi bil zagotovo aktivist, družbeno angažiran v kakšni od mladinskih organizacij. Najvažneje pa je, da se mladi čim bolj zgodaj navadijo misliti z lastno glavo.
Borut Pahor: Sam bi se ponovno odločil za politično udejstvovanje v mladinski organizaciji in politični stranki ter se kot mlad politik zavzemal predvsem za zagon gospodarstva in varna delovna mesta za mlade, za dostopnost stanovanj za mlade in mlade družine ter za ustrezna finančna sredstva za financiranje organizacij in programov, ki mladim omogočajo preživljanje aktivnega prostega časa.

Se vam zdi plača predsednika države primerna, glede na aktualne finančne razmere v državi?

Danilo Türk: Plača predsednika republike je primerna in je bistveno nižja od plač predsednikov primerljivih držav, sem si pa plačo takoj ob začetku krize znižal, prav tako smo v Uradu predsednika RS sistematično začeli zmanjševati stroške, jih znižali za 40% odstotkov ter s tem dosegli raven porabe iz leta 2002.
Borut Pahor: Sem zagovornik poštenega plačila za pošteno opravljeno delo.

Ste ponosni na to, da ste del trenutnega slovenskega političnega prostora?

Danilo Türk: Ponosen sem, da sem lahko predsednik države, v kateri prebivajo tako topli, srčni in sposobni državljanke in državljani.
Borut Pahor: Sem. Uspeli smo zgraditi moderno evropsko državo in postali člani Evropske unije, danes pa smo spet na prelomnici kot v času ustanovitve naše države: zdaj je spet čas za enotnost v politiki in potreba po skupnem ravnanju. Prepričan sem, da nam bo uspelo.

Kakšno je, po vašem mnenju, stanje kritične misli v slovenskem medijskem prostoru?

Danilo Türk: Slovenski medijski prostor je vsaj deloma tudi odraz svetovnih trendov in svetovnega medijskega prostora, zato ni presenetljivo, če je tudi pri nas več rumenih vsebin in senzacionalizma Kritična misel pa še vedno ostaja, le da se ji ne posveča toliko pozornosti oziroma se včasih izgubi v poplavi ostalih vsebin.
Borut Pahor: V razvitih demokracijah je naloga medijev, da opravljajo nalogo nadzora in ne naloga politike, da sprejema sodbe o vsebini medijskega delovanja.

Zlom finančnih trgov in pretres temeljev kapitalističnega sistema ponuja možnost za refleksijo obstoječe družbeno politične ureditve. Kako gledate na trenutno svetovno ureditev?

Danilo Türk: Je nepravična, moč finančnih trgov pa prevelika. Države bi morale v imenu svojih državljanov to moč omejiti z boljšo ureditvijo in nadzorom.
Borut Pahor: Na svetovni in evropski ravni nimamo učinkovitih mehanizmom za soočenje z finančnimi, gospodarskimi, socialnimi, političnimi, okoljskimi, varnostnimi, obrambnimi problemi, zato je treba doseči nov globalni politični dogovor in postaviti prioritete. Nujno je, da svet vztraja na multilateralnem pristopu, zato sem toliko bolj vesel zmage Obame. Kot socialni demokrat zagovarjam predvsem bolj človeški obraz kapitalizma, pri tem pa je ključno, da v dogovoru sprejmemo globalna pravila za regulacijo finančnih trgov in omogočimo tak gospodarski razvoj, ki bo zagotavljam delovna mesta in dostojno življenje ljudi v svetu.

O govorjenju o prihodnosti se je nemogoče izogniti posledicam okoljskih sprememb. Je politika dovolj občutljiva za ekološke teme?

Danilo Türk: Zagotovo premalo, za kar je po svoje kriva tudi ekonomsko-socialna kriza, ki je okoljske teme izbrisala iz prioritetnih list vlad in parlamentov. A to je narobe, kriza je lahko tudi priložnost, da se, denimo, vrnemo k domači pridelavi sadja in zelenjave, priložnost za ekološko kmetijstvo in socialno podjetništvo in se vrnemo nazaj k naravi. Enako ali še bolj pomembno pa bi bilo pospešiti razvoj tistih naših industrij, ki so se že izkazale kot tehnološko napredne in okolju prijazne.
Borut Pahor: Odzivnost politike na okoljske teme je odvisna od politične volje in od nosilcev oblasti. Zavzemam se, da se evropska zakonodaja implementira tudi v našo zakonodajo, ključno pa je seveda njeno dosledno izvajanje, kar na dolgi rok omogoča boljšo kakovost življenja ljudi. Ekološke teme pridobivajo na pomenu, ne zgolj zaradi trenda, ampak zaradi nuje. Predvsem pa je naloga politike osveščati ljudi in jim približati možnost soodločanja o naši prihodnosti, ki je odvisna tudi od obvladovanja okoljskih sprememb.

Kako vi kot državljan prispevate k reševanju okoljske problematike in na kakšen način kot politik?

Danilo Türk: Kot državljan ločujem odpadke in se ekološko obnašam, sem varčen pri porabi v pitne vode, skrbim za nizek ogljični odtis itd. Kot predsednik spodbujam ekološke pobude, podpiram različna ekološka združenja, bil sem častni pokrovitelj akcije Očistimo Slovenijo in Zemljo so nam posodili otroci, prav tako sem podprl akciji Ustvarjajmo iz odpadkov in Ekošola. V okviru akcije Očistimo Slovenijo 2012 sem organiziral tudi strokovni posvet o problematiki nelegalnega odlaganja odpadkov v Sloveniji z naslovom “Konec divjim odlagališčem”.
Borut Pahor: Kot državljan skrbim za svoj zdrav življenjski slog, ki vključuje tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, preprečevanje nastajanja odpadkov, ločevanje nastalih odpadkov, varčevanje z električno energijo, uporabo izdelkov z daljšo življenjsko dobo in podobno.
Kot politik pa se zavzemam za izvajanje zakonodaje in programov, ki imajo preventivne učinke ter prispevajo k trajnostnemu razvoju. V času naše vlade smo prvič v Sloveniji sprejeli zakon o socialnem podjetništvu, ki že ima rezultate, saj so že nastala socialna podjetja, ki delujejo na okoljskem, socialnem in izobraževalnem področju, kar prispeva k večji zaposljivosti in izvajanju aktivnosti, ki so splošnega družbenega pomena.

Na kakšen način Urad predsednika RS v svojem delovanju, poslovanju že (ali pa bi moral v prihodnje) prispevati k odgovornejšemu odnosu do okolja?

Danilo Türk: Na načelni ravni smo v Sloveniji že spoznali, da moramo spremeniti odnos do okolja – v vseh pogledih. Vedeti moramo, da je okoljska problematika nasploh problematika naslednjih desetletij. Zato je prav, da se teh velikih tem lotevamo z ustrezno. Ni dovolj, če vemo, kakšne so tehnične značilnosti vprašanj, ki nas čakajo, ki jih moramo rešiti. Ni dovolj, če vemo, kakšna je ekonomska cena raznih ponujenih rešitev. Ne zadošča, če bomo sposobni zagotoviti primerno strategijo, ki zna povezati okoljske prioritete in ekonomsko ceno. Potrebno bo tudi zagotoviti ustrezno raven zavesti. Vsi moramo vedeti, celotna družba mora vedeti te reči. Vsi moramo vedeti, kaj je prednost in koliko kaj stane in kaj lahko sami prispevamo. Sicer pa v Uradu za mestno vožnjo uporabljam hibridno službeno vozilo, smo energetsko varčni, varčujemo s papirjem, itd.
Borut Pahor: Kot predsednik države bom okoljsko področje postavil ob bok ekonomskemu in socialnemu področju, saj je le na ta način mogoč trajnostni razvoj, ki bo upošteval tudi ljudi in okolje. Ker sem zagovornik lokalne samooskrbe in ponovne uporabe, bomo v Uradu predsednika z lastnim zgledom pokazali, da lahko pijemo vodo iz vrčev (iz pip) in ne iz plastenk, izvajamo trajnostno mobilnost, dobavljamo lokalne produkte in podobno, s tem pa bomo prispevali k podpori socialnega podjetništva, večji zaposljivosti v socialnih podjetjih ter k zmanjševanju nastajanja odpadkov. Naša pozornost bo usmerjena k dajanju zgleda in promociji trajnostne družbe, saj bomo imeli priložnost ljudem v praksi pokazati, da varčevanje z viri predstavlja vsakdanje priložnosti za odgovornejši odnos do okolja.

Ekološki, zeleni, bio produkti postajajo vedno modernejši, širi se zavest o zdravem življenjskem slogu itd., obenem pa se vse omenjeno spreminja v luksuzne dobrine. Kako preprečiti stanje, ko si bodo zdravje kmalu lahko privoščili le najbogatejši?

Danilo Türk: Verjamem, da je za ekološko kmetijstvo pri nas zelo veliko pogojev, beležimo dober napredek in to v vseh delih Slovenije. Treba je spodbujati ta razvoj in najti način, kako se bo to naredilo še bolje kot doslej. Nedavno sem bil v Čadrgu, kjer sem se srečal z ljudmi, ki so v okolju gorskega kmetijstva naredili zelo zanimivo sirarsko proizvodnjo in ta model bi lahko uporabili še kje v Sloveniji. V Beli krajini sem srečal več uspešnih pridelovalcev ekološko pridelane hrane. Potrebujejo skupen distribucijski sistem, ki bi jim omogočil širjenje trga. Imamo nekatere pomembne nacionalne naloge, recimo skrb za našo semensko bazo. Naša semena moramo razvijati oziroma ohranjati, in eko-kmetijstvo je lahko pomembna osnova, da se to naredi. In končno, pri samooskrbi moramo razumeti, da bo naloga zelo zahtevna, zato, ker smo del Evropske unije in zaradi tega izpostavljeni zelo močni tuji konkurenci, cenovnost je tu zelo zahtevna naloga in tu bo treba nekaj več napora, kot smo ga imeli do sedaj. Da pa ne bo zdrav življenjski slog le privilegij bogatih, moramo ohraniti in še okrepiti socialno državo.
Borut Pahor: Prepričan sem, da je poraba ekoloških produktov še vedno majhna, zato so njihove cene še sorazmerno visoke, v nekaterih državah pa zeleni produkti niso bistveno dražji. Zavzemal se bom torej za večjo osveščenost in motivacijo po večji produkciji tovrstnih izdelkov tudi v Sloveniji, kar bo vplivalo na nižjo ceno in s tem za širšo dostopnost tovrstnih zelenih produktov.
Podobno kot zdrava živila, postaja tudi izobrazba, kultura privilegij. Se strinjate, da bi plačljiv študij dvignil njegovo kvaliteto in prispeval k spoštljivejšemu odnosu do znanja?

Danilo Türk: Ne, študij mora biti dostopen vsem mladim, ne glede na njihov socialni položaj. Univerze pa morajo imeti zadostno podporo države, da bodo lahko zagotavljale kakovosten študij za vse. Moramo pa bolj spodbujati talente, iskati pri študentih znanje in ne neznanje.
Borut Pahor: S tem se ne morem strinjati. Za razvoj je ključna družba znanja, zato se zavzemam za vsem dostopno javno šolstvo brez šolnin, ter za to, da znanje postane vrednota.

Raziskave kažejo, da ni korelacije med plačljivostjo in kvaliteto študija, med najboljšimi univerzami so tako javne kot zasebne. Je pa res, da je bilo zniževanje sredstev za visoko šolstvo in raziskave običajno podlaga za kasnejšo uvedbo šolnin.

Obiski gledališč, oper in podobnih kulturnih ustanov so povezani tudi z določenimi finančnimi izdatki. Bi morala država omogočiti dostop do kulturnega kapitala vsem ljudem ali je vrednost tega ravno v njegovi omejeni dostopnosti?

Danilo Türk: Seveda, nasprotujem omejevanju dostopa do kulturnega kapitala. Kultura je zelo pomembna tudi za narodovo identiteto, zato obsojam reze v kulturo, ki se dogajajo v zadnjem letu. Kulturo moramo ljudem približali, jim omogočiti obiskovanje kulturnih prireditev in se na splošno kulturno udejstvovati. Obsodil sem, tudi predlog za zvišanje stopnje DDV za tiskane medije, saj bi s tem ukrepom prišlo do ogrožanja človekovih pravic. Razumeti moramo, da je svoboda izražanja v današnjih časih zelo povezana z raznovrstnostjo medijev, in tak ukrep bi prizadel prav to in verjamem, da bi na koncu povzročil škodo svobodi izražanja in posledično človekovim pravicam in kakovosti demokracije pri nas.
Borut Pahor: Kultura je temelj vsake družbe in mora biti javna dobrina, dostopna čim širšemu krogu ljudi. Še več: kultura lahko postane gonilna sila našega razvoja, vendar le pod pogojem, da obstaja širok konsenz, političen in družben, da je kultura sestavni element boljše prihodnosti.


Blažka Čas, november 2012
131. pogovor