Nekoč Linhartovo mesto so Radovljico preimenovali v pristno sladko destinacijo. Po mnenju župana, Cirila Globočnika, je tako pristna kot sladka in kot taka izpolnjuje prav vse pogoje za kraj, ki si ga je resnično vredno ogledati. In se vrniti. Nekaj sladkega in pristnega o prijetni gorenjski občini.

c.g.

Radovljica pristno sladka destinacija. Kako bi jo poimenovali vi oziroma s čim bi jo primerjali?
Povsem se strinjam s sloganom, ki ga je za našo občino izbral Turizem Radovljica. Občina Radovljica je kot trajnostna destinacija res pristna in sladka, z razgibano okolico in naravnimi lepotami, s ponudbo najrazličnejših možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, naravnih znamenitosti, kulturnih spomenikov, kulinarične ponudbe in prireditev.

Turizem vedno bolj postaja eden izmed glavnih polnilcev občinskih blagajn. Na katere kulturne znamenitosti ste kot dolgoletni občan Radovljice najbolj ponosni?
Vsak naš kraj privablja s svojo zgodbo, ne le s kulturnimi znamenitostmi. Ponosen sem na Radovljico s starim mestnim jedrom, ki kot muzej na prostem na vsakem koraku razkriva nekdanje bogato meščansko življenje in vabi na ogled Čebelarskega muzeja. Na Kropo, ki je nekoč z žeblji zalagala vso Evropo, danes pa predstavlja tradicijo kovaštva. Na Begunje, ki so na široko po svetu ponesle narodno zabavne uspešnice bratov Avsenik in smuči Elan. Na Brezje, slovensko narodno svetišče, ki ga vsako leto obišče skoraj pol milijona vernikov. In na Lesce s kampom Šobec in športnim letališčem, ki privlačijo vse, ki iščejo adrenalinske užitke.
Kako pa na Radovljico vpliva bližina Bleda? Ji je v prednost ali slabost in zakaj?
Bližino Bleda vidim kot priložnost, saj se ponudbi obeh destinacij uspešno dopolnjujeta, naše kulturne in zgodovinske znamenitosti in njihova turistična infrastruktura.
V Radovljici se najde kar nekaj priznanih restavracij z dolgoletno tradicijo, ki se ponašajo z edinstveno kulinariko.
Res je, naša kulinarična ponudba je kakovostna in pestra, s širokim izborom slovenskih domačih jedi pa tudi z jedmi mednarodne kuhinje.

Je za Radovljico značilna kakšna posebna jed, ki bi jo priporočili obiskovalcu iz tujine?
V Kropi lahko poskusijo fržolovc, žonto iz govejih jetrc ali šilce ta zelen’ga.
V Radovljici ste že pred leti dobili sončno elektrarno. Kakšni so načrti na področju alternativnih virov energije v vašem mandatu?
Kolikor vem, imamo v naši občini že pet sončnih elektrarn! Podlaga za izvedbo konkretnih načrtov projektov učinkovite rabe in spodbujanja rabe obnovljivih virov energije pa bo lokalni energetski koncept. Sprejet bo, upam, še v tem mesecu. Za njegovo izvedbo letos planiramo 250 tisoč evrov. Če izkoristimo rezerve pri prepotratni rabi energije, bomo v končni fazi veliko privarčevali in seveda prispevali k varstvu okolja.

Bi lahko izpostavili energetsko področje, kjer je Radovljica naredila največji korak naprej?
Zgledni sta občinska naložba v energetsko varčno gradnjo novega vrtca na Posavcu in že omenjena sončna fotovoltaična elektrarna Komunale Radovljica na zbirnem centru za ravnanje z odpadki in centralni čistilni napravi Radovljica, ki je ena največjih v naši državi. Obe naložbi sta bili zaključeni v letu 2009.
Prve znake okoljevarstvenika in razumnega ekonomista ste že nakazali s skrajšanim časom nočne razsvetljave, kajne? Kakšni pa so bili odzivi ljudi?
Večinoma zelo pozitivni, nekaj pa je tudi takšnih, ki opozarjajo, da je to premalo. Vsekakor pa je bil to le začetek, zagotovo bodo sledili nadaljnji ukrepi racionalizacije porabe električne energije za javno razsvetljavo.
Kako pa vidite področje energetike v Radovljici v prihodnosti?
Naložbe v večjo energetsko učinkovitost javnih objektov bodo v proračunskem obdobju 2011 in 2012 prednostne, s poudarkom na energetski sanaciji tistih objektov, ki so v lasti občine in uvajanju alternativnih virov energije.

Žana Leskovar, 14. april 2011

Komentirajte!

Your email address will not be published. Required fields are marked *

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.