Brglez v pismu lokalnim odborom SMC: Cerar zabodel nož v hrbet SMC

Milan Brglez je po izključitvi iz stranke poslal pismo lokalnim odborom SMC. V njem je med drugim navedel, da mnogi v SMC ne želijo slišati konstruktivnih kritik in ne želijo, da se ovrednoti delo. Za predsednika stranke Mira Cerarja pa je navedel, da je s pogajanji z Matejem Toninom “zabodel nož v hrbet SMC”.

V SMC po navedbah poslanca in nekdanjega podpredsednika SMC mnogi ne želijo slišati, da stranka slabo ravna s svojimi ljudmi. Po slabem volilnem rezultatu je namreč nekatere svoje sodelavce, odpustila ‘čez noč’. Pojasnili so jim, da ‘ni denarja’ ali pa pojasnil sploh niso dobili”, je zapisal Brglez.

V pismu na več kot dveh straneh je Brglez izpostavil, da je stranko SMC pomagal graditi od njenih prvih korakov. Kot je pojasnil, je bil na terenu, med ljudmi in strankinimi odbori “sedemkrat pogosteje kot predsednik stranke”. Skoraj tri četrtine vseh terenskih aktivnosti vodstva pa je kljub temu, da je bil sočasno predsednik DZ, opravil sam, je navedel. Zdaj pa ne skriva žalosti, ker je stranka, ki ji je zadnja štiri leta zvesto služil, postala “tako dušeča, da v njej ni mesta za posameznika, ki misli s svojo z glavo”.

Njegova samokandidatura, ki mu jo očita Cerar, je bila po navedbah Brgleza zagotovilo, da bi Cerar postal predsednik DZ. “On pa se je raje, kot da bi začasno podprl mene, človeka iz svoje stranke, brez pooblastil pristojnih organov stranke, odšel pogajat z Matejem Toninom. Na skrito, zvečer, pritajeno,” je zapisal Brglez. S tem je po njegovih navedbah “zabodel nož v hrbet SMC.”

Kljub temu po izključitvi Brglez odhaja brez grenkobe in zamer, pač pa ponosno in s hvaležnostjo.

Brglez je med drugim zapisal: “A v SMC se mnogi raje sprenevedajo. Ne želijo slišati konstruktivnih kritik, predvsem pa ne želijo, da se ovrednoti delo stranke. Zlasti pa ne želijo slišati tega, da stranka slabo ravna s svojimi ljudmi. Morda tu v pojasnilo razložim, da je SMC po tem slabem volilnem rezultatu nekatere svoje sodelavce in sodelavke, mnogi od teh so delali ure in ure za SMC, podnevi in ponoči, odpustila čez noč. S pojasnilom, da “ni denarja”. Ali pa celo brez pojasnila. To je bilo narejeno brez skrbi za ohranitev osnovnega človeškega dostojanstva, brez osnovnega odnosa do vsakega človeka, brez ničesar. Kot da gre za blago, ki ga po uporabi zavržeš.

Ne gre za blago, gre za človeka! Temu sem se uprl in se bom upiral tudi naprej. Kajti moje izhodišče je človeški odnos. Demokratu za doseganje avtoritete ni treba drugih zastraševati in izsiljevati, izključevati in poniževati. Sam sem vedno delal in bom delal za človeka in za ljudi. In ne za parcialne interese le nekaterih (žal tudi v stranki SMC).

Ohajam brez grenkobe in zamer. Odhajam ponosno in s hvaležnostjo za to, kar smo dobrega naredili skupaj. Kajti vem, da sem večino tistega, kar sem delal, delal prav ali vsaj v pravo smer, kjer pa sem se zmotil, sem skušal to popraviti. Nikoli nisem namerno nič naredil proti SMC in nikoli nič proti predsedniku SMC, razen v obrambi pred njegovimi neposrednimi ali posrednimi napadi.
V takih zgodbah pa sam ne želim več sodelovati. Predvsem zato ne, ker sem zavezan k spoštovanju vsakogar – ne glede na naše svetovnonazorske razlike: k človekovim pravicam, demokratični in levosredinski Sloveniji, vladavini prava, poštenju in odnosu do sočloveka.

Kajti ko pademo na odnosu do sočloveka, ni več ne demokracije, ne svobode in ne solidarnosti. Treh vrednot naše Ustave in osnov vsakega iskrenega odnosa.”