Avto, narejen iz nafte

Za komercialne potrebe in najrazličnejše interese velikih podjetij na tem planetu je ekologija v avtomobilizmu že nekaj let zelo v ospredju, če ne celo v prvem planu. A kaj, ko avtomobilov ne poganjajo le nafta in njeni derivati. Avtomobili so iz nafte.

Razmišljanje, da je nek avto boljši od drugih, ker zdaj porabi 1 liter bencina manj na 100 kilometrov, je milo rečeno ekološko perverzno. Tisti liter tako ali drugače pokurimo v zastojih, ki jih vsaj na naših cestah ne manjka, ali pri malo bolj odločni vožnji, ko pogledujemo na uro. Ampak tudi če se zares prepričamo, da naš avto porabi le 6 litrov goriva na sto kilometrov, je cela slika čisto drugačna. To, kar nalijemo na bencinski črpalki in kar skurimo v mehansko delo in toplotno energijo, je le majhen delček vsega.

Po najboljših obetih je nafte še za 80 let, najslabši govorijo, da smo oil peak že dosegli in da je bo dokončno zmanjkalo čez 42 let. Številka je seveda zelo relativna, ker je spet treba videti celo sliko. Fosilna goriva predstavljajo 85 % vseh virov energije na planetu, od tega 40 % nafta, 20 % zemeljski plin in 25 % premog. 150 let nafte je za nami, hitro rastoči trgi kot so Kitajska in Indija pa znajo črne napovedi, v kolikor ocene zalog nafte zares niso hudo napačne, še potemniti. Panika ali ne panika, odločitev je na vaši strani. Nenazadnje nam ostane še za 200 let premoga, iz katerega s Fischer-Tropschovim procesom prav tako izdelamo bencin in na veliko razočaranje vseh utopistov, nafte v obliki bitumna in kerogena (strjeni obliki, ki zahtevata nekaj več predelave in višje stroške) je še za 500 let. Težava pa ni v teh desetletjih ali stoletjih, pač pa v tisti pravi ekološki sliki – si predstavljate maščevanje narave, če mislimo zares pokuriti vsa fosilna goriva? Že zdaj imamo najbolj vroče poletje v zgodovini, pa nafte še ne primanjkuje.

No, da se vrnemo k avtomobilom. Ti ne nastanejo iz nič, niti ne rastejo na drevesu. Ste vedeli, da za izdelavo povprečnega avtomobila z maso 1,5 tone porabimo 3000 litrov nafte? Za energijo, materiale, gume in tako naprej. Dodajte še stroške transporta delavca, prevoz avtomobila, stroške skladiščenja, kjer elektriko prav tako dobimo iz fosilnih goriv. Tisti liter manj porabe je v primerjavi s 3000 litri, prav nič ekonomično pokurjenimi pri izdelavi, slaba šala! Dodajmo še, da za 1 avto preteče do pol milijona litrov vode. Celo vaš prenosni računalnik, ki ima dober kilogram in nekaj, je vzel 15 litrov nafte. Celo en gram čipa za elektroniko si vzame 630 gramov fosilnih goriv. In da bo še bolj veselo. Vsako uro, ki jo preživite na internetu, pokurite elektrike za 3 kilograme premoga. Kakorkoli obračamo, še vedno je tri četrtine svetovne elektrike iz fosilnih goriv, razen če vašega računalnika ne poganjajo hrčki v kolesu. Problem je največji v ZDA, ki ima tudi glavnino hrbtenice interneta, tam internet in njegova infrastruktura (strežniki, mostišča, itd…) zahtevajo že 10 % vse proizvedene elektrike.

Enako je z biogorivi. To, da gorivo zraste iz obnovljivih virov, je spet le dejstvo na skrajnem robu velike slike. Koliko energije pa je šlo za pripravo polj, kjer gojimo namensko poljščino in s tem prikrajšamo za hrano velik del svetovne populacije, ki je zares nima dovolj, posledično pa še dvigamo ceno hrane, o vsem tem pravzaprav niti nočemo razmišljati, pa bi morali.

Zato je razglas, da nek štirikolesnik po novem porabi za cel liter manj goriva, v vsej matematiki zanemarljiv. Tako, ko gre za denar, ki ga odložite na pult bencinskega servisa, kot za denar, ki gre za nakup avtomobila. Ekologija in avtomobili so in bodo še dolgo časa le velik marketinški trik. Dokler ne pridemo do dobe električnih vozil – če ste prav razumeli navedene podatke, se bo vse le še potenciralo – pa naj nam obljubljajo karkoli želimo. Nenazadnje, avto se ne začne v vaši garaži, pač pa v nafti.

Artur Švarc

4 komentarjev to “Avto, narejen iz nafte”

  1. Komentiral/a ironik dne 24. Aug 2010

    pri biogorivih bi dodal še to, da imajo kot sredstvo za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pozitivno bilanco le, če rastline posadimo na področjih, kjer do takrat ni še nič raslo. šele potem začnemo računico o obdelavi polj in drugem….
    glede energetike sem pač prepričan, da brez nuklearne energije te globalne požrešnosti ne bomo rešili. pa predsodki okoljevarstvenikov gor ali dolj. računica se preprosto ne izide… razen, če se kolektivno preselimo nazaj v jame… potem pa ne vem, ali imamo teh kapacitet za 7 milijard.

  2. Komentiral/a Avtor dne 24. Aug 2010

    Ja, vsekakor, biogoriva – energetski trik stoletja. Na poljih, kjer je prej raslo žito za kruh, raste koruza za etanol. In ko smo pri nuklearni zgodbi, urana za elektrarne je nekje za 100 let. Kaj pa potem?

  3. Komentiral/a ironik dne 24. Aug 2010

    v jame, ali pa ponj v vesolje 🙂
    ne mislim samo fizije, ampak tudi fuzijo. raziskave v to smer so bile nekaj desetletij finančno zelo “podhranjene”. le zakaj? :))

  4. Komentiral/a Avtor dne 24. Aug 2010

    Fuzija ima en velik problem, rabiš zelo visoke temperature al pa tlake in posledično za magnetna polja za to pokuriš veliko energije. Hladna fuzija je pa bolj kot ne mit.

    Rešitev je morda celo bližje, kot si kdo misli in sicer v mikrovalovih. Izhajamo iz podatka, da sonce Zemljo vsako sekundo zadane s 147 M gigavatov radiacije, ki pa žal ne pride do površja, da bi lahko izkoristili z indukcijo. Kaj narediš? Kolektor na robu ionosfere in pretvornik na frekvenco, ki gre do površja zemlje na nov zbiralnik. In prav to je zdaj v igri, do konca desetletja naj bi že bil prototip. 100 takih naprav v velikosti par km2 na površju bi bilo dovolj za 50x več energije, kot jo danes proizvedemo.