Aleksander Čeferin – od priznanega slovenskega odvetnika do obraza “nove” Uefe

Slaba tri leta, odkar je razburkal nogometni svet s kandidaturo za mesto predsednika Evropske nogometne zveze (Uefa), je Aleksander Čeferin danes v mirnem slogu prišel še do drugega mandata na čelu te organizacije. V Sloveniji priznani odvetnik, ki pravi, da spoštuje vse, ne boji se pa nikogar, je postal svetovno spoštovani nogometni funkcionar.

Če je bil Čeferin v poletju 2016, ko je prvič uspešno kandidiral za najvišje mesto v eni najvplivnejših športnih organizacij na svetu, še precej neznan v širših evropskih nogometnih krogih, danes prav on predstavlja obraz “nove” Uefe.

Takrat mu je bila širša neprepoznavnost sicer v pomoč, saj je Uefa iskala nove obraze, na katerih graditi prenovo s korupcijo omadeževane podobe. Njegovo petletno obdobje na vrhu Nogometne zveze Slovenije (NZS) in delovanje v delovnih telesih Uefe je bila le odskočna deska, s katere se je lahko katapultiral na veliki nogometni oder.

Prepričljivo mu je v prvo uspel velik met, še bolj prepričljivo pa je danes v drugo potrdil svojo vlogo šefa evropskega nogometa. V prvem mandatu mu je namreč po mnenju mnogih uspelo uspešno krmariti med različnimi interesi in si utrditi vlogo voditelja, ki zna poslušati in tudi udariti po mizi, ko je to potrebno.

Spretni krmar morja neskončnih nogometnih interesov

V času od njegove prve izvolitve na mesto predsednika Uefe se je 51-letni Grosupeljčan znotraj organizacije uveljavil predvsem kot spreten pogajalec med različnimi interesi v bogatem nogometnem svetu. Navzven pa kot faktor zaupanja in zgled odgovornega vodje, ki je kljub vzponu ostal skromen.

Sam je v pogovoru za STA pred slabim letom dni ocenil, da je eden od ključev do njegovega uspeha to, da ga položaj ne more spremeniti. “To je velika moč, mi dnevno pravijo kolegi. Sicer ne razumem čisto dobro, zakaj bi se moral spremeniti, ker sem de facto še vedno isti človek, ampak to je neka moč,” je pojasnil.

Opazovalci, tudi tisti, ki so dvomili vanj ob začetku prvega mandata, mu priznavajo, da svoje delo opravi brez velikega pompa in navidezno učinkovito. Raje obljublja malo in to izpolni, kot da bi nenehno obljubljal veliko. Tako mu po njihovem uspeva ohraniti tudi človeški obraz, kar predstavlja pomembno spremembo v primerjavi z njegovimi predhodniki.

Kot rad poudarja, je pomembna tudi zdrava izmenjava mnenj, ki pripelje do boljših rešitev. “Da, zagotovo, vsake toliko se ne strinjamo niti znotraj izvršnega odbora. Ampak imamo načelo, da se lahko ne strinjamo, ampak ko gremo v javnost, smo ekipa,” je dejal lanskega februarja. S tem pa mu je uspelo predvsem uresničiti največje pričakovanje njegovih podpornikov, usklajevanje interesov med velikimi in malimi.

Odvetnik z nogometnimi ambicijami

Čeferin je v nogometni svet odločneje zakorakal 17. februarja 2011, ko so ga delegati NZS večinsko izvolili za prvega moža krovne slovenske nogometne organizacije. Tako je postal tretji predsednik NZS po Rudiju Zavrlu in Ivanu Simiču v samostojni državi, funkcijo pa je opravljal do 14. septembra 2016, ko je bil prvič izvoljen za predsednika Uefe.

Na vrh NZS je stopil kot priznani odvetnik iz znane odvetniške družine. Njegov oče, Peter, se je z odvetništvom ukvarjal več kot pol stoletja in velja za eden najbolj znanih slovenskih odvetnikov. Mednje pa je sodil tudi njegov mlajši sin Aleksander, ki je skupaj z očetom in bratom soustanovitelj Odvetniške družbe Čeferin.

V odvetniških krogih, kjer je deloval 25 let, je veljal za preudarnega in iznajdljivega odvetnika, ki je prepričal s strokovno podkovanostjo, argumenti in retoričnimi sposobnostmi. Kot odvetnik je zastopal številne znane stranke v javno odmevnih primerih, predvsem v kazenskih zadevah, ki je, kot je povedal nekoč v intervjuju, njegova največja strast. Med njegovimi velikimi strastmi pa je že od malih nog bil tudi nogomet.

Že na vrhu NZS naredil preboj

Že med službovanjem na NZS je s slovenskim nogometom naredil korak naprej in tudi dokazal, da je pripravljen na projekte, ki presegajo povprečje in so plod večjih ambicij. Uresničil je napovedi o večji priljubljenosti in ravni gledanosti elitne slovenske nogometne lige in boljši medijski pokritosti v domovini. Manj uspešna je bila sicer Slovenija v tem obdobju na mednarodni ravni, saj se reprezentanci ni uspelo uvrstiti na katerega od velikih zaključnih turnirjev.

Razvojno usmerjenost je pokazal tudi z vlaganjem v izgradnjo celovitega nogometnega centra na Brdu pri Kranju. Odprtja te 8,5 milijona evra vredne investicije v prvi polovici leta 2016 se je udeležil tudi takratni predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino, od takrat pa je center postal stičišče glavnih akterjev slovenskega nogometa in središče reprezentančnih dejavnosti.

Oče treh hčera skupaj z ženo Barbaro, fotografinjo in galeristko, pa je ob odhodu z NZS bil ponosen tudi na dejstvo, da je ta v njegovem mandatu postala solastnica Športne loterije.