Akcijski načrt za krožno gospodarstvo

Evropska komisija je objavila poročilo o izvajanju akcijskega načrta EU za krožno gospodarstvo iz leta 2015, v katerem predstavlja glavne dosežke in izzive za prihodnost. Vseh 54 ukrepov iz načrta, ki bodo prispevali k izboljšanju konkurenčnosti Evrope, ustvarjanju delovnih mest in trajnostne rasti, je bilo izvedenih ali se še izvajajo.

Leta 2016 je bilo v sektorjih, pomembnih za krožno gospodarstvo, zaposlenih več kot štiri milijone delavcev, kar je 6 % več kot leta 2012. S krožnimi dejavnostmi, kot so popravila, ponovna uporaba ali recikliranje, je bilo ustvarjene za skoraj 147 milijard evrov dodane vrednosti, naložbe pa so dosegle približno 17,5 milijarde evrov. Na področju ravnanja s plastiko strategija EU za plastiko v krožnem gospodarstvu določa jasno vizijo, po kateri bo mogoče do leta 2030 vso plastično embalažo na trgu EU ponovno uporabiti ali reciklirati. Pravila o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo in ribolovnem orodju pa s prepovedjo oziroma omejitvijo uporabe desetih najpogosteje najdenih izdelkov na obalah EU spodbujajo zmanjševanje morskih odpadkov. Na področjuinovacij in naložb je Komisija za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo in prilagoditev industrijske baze Evrope zagotovila 10 milijard evrov podpore. Za spreminjanje odpadkov v vire od julija 2018 velja novi zakonodajni okvir o odpadkih, ki vključuje nove ambiciozne stopnje recikliranja ter okrepljene ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi. Nadalje je Komisija z izvajanjem delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo za obdobje 2016–2019dodatno spodbudila krožno zasnovo izdelkov in cilje povečanja energijske učinkovitosti. Izvajanje akcijskega načrta vključuje tudi ozaveščanje potrošnikov in spodbujanje sodelovanja deležnikov.

Krožno gospodarstvo postaja svetovni trend, vendar je še vedno potrebnega veliko dela za povečanje obsega ukrepovna evropski in svetovni ravni. Za učinkovit prehod na krožno gospodarstvo je treba bolje zaščititi konkurenčne prednostikrožnega gospodarstva za podjetja EU ter pospešiti delo na področju kemikalij, nestrupenega okolja, označevanja energijske učinkovitosti, ekoinovacij, kritičnih surovin in gnojil. V akcijski načrt pa bi bilo možno vključiti še druga področja.