Nataša Goršek Mencin: »Slovenci radi odločitve prelagamo na druge in jih potem glasno kritiziramo.«



Nataša Goršek Mencin je pred nekaj meseci prevzela vlogo vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. Od dramaturginje, producentke in svetovalke ministru na Ministrstvu za kulturo jo je pot tako vodila v evropske vode, ki ji danes nudijo nešteto izzivov in možnosti za razvoj. Izjemno jo moti, ko zasledi prosta razpredanja o razpadu Evropske unije, kot da obstoj Unije sploh ni pomemben, saj je po njenem mnenju takšno razmišljanje škodljivo in napačno.


ngm4
Nataša Goršek Mencin


Vaša profesionalna pot sega od študija dramaturgije na AGRFT preko dela urednice, novinarke in izvršne producentke na Televiziji Slovenija in podsekretarke in svetovalke ministru na Ministrstvu za kulturo, vse do vodenja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta za Slovenijo in prevzema vodenja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji marca letos. Vas je »uradna Evropa« našla po naključju ali vas je dogajanje v evropskih institucijah vedno privlačilo?
Pravzaprav sem Evropo poiskala kar sama. Sama Unija me je od nekdaj privlačila, prav zaradi obilice možnosti, ki jih prinaša. Slovenijo imam neizmerno rada in tukaj rada živim in delam. A imam hkrati rada tudi nove izzive. Širši kot je moj prostor delovanja, bolj se zbuja v meni kreativnost. Zato sem svojo poklicno pot tudi iskala v širšem prostoru – Evropi. Tudi na splošno je tako, da Evropska unija ponuja ogromno možnosti, ki pa terjajo malce aktivnosti.

Se je vaš način gledanja na evropsko politično dogajanje spremenil, če ga primerjate s statusom zunanje opazovalke pri delu na televiziji in kot evropske državljanke ter neposredne udeleženke evropske politike zadnjih sedem let?
Moj način gledanja se nikoli ni spremenil. Kot dramaturginja vedno gledam kritično in analitično. Evropska unija se ves čas in razmeroma hitro spreminja, kar je za opazovalca, kot sem jaz, izjemno zanimivo in privlačno. Menim, da gre za enega najhitreje spreminjajočih sistemov, ki je hkrati ves čas usmerjen naprej. V času mojega dela v državni upravi 2000 – 2005 so bile v procesu pristopanja Slovenije k Evropski uniji evropske zadeve glavni generator sprememb. Zato me je že takrat Unija začela privlačiti kot tisti neizčrpen vir novih in naprednih idej. Na evropskem nivoju se ves čas gradi – biti del tega je izjemno izpolnjujoče.

Nazadnje smo se pogovarjali tik pred začetkom prvega plenarnega zasedanja novoizvoljenega Evropskega parlamenta pred tremi leti, ko ste izrazili navdušenje nad prihajajočimi izzivi in predvsem konstruktivnega dialoga med različnimi pogledi in mnenji. Je dialoško razpoloženje v Evropskem parlamentu opravičilo vaša pričakovanja?
Absolutno. Način političnega dialoga v evropskih institucijah je dialog v pravem pomenu. Dialog je pogovor dveh, ki se poslušata in ki svoje replike konstruktivno oblikujeta na podlagi slišanega, znanja in izkušenj. Če se sogovornika ne poslušata, ne gre za dialog, temveč monolog. Hkrati v Evropskem parlamentu ni stalne koalicije oz. ni vladne in opozicijske strani, saj vlade v klasičnem smislu v Uniji ni. Tako za noben predlog predpisa, ki pride v obravnavo v Parlament, ni mogoče vnaprej napovedati, katera politična skupina ga bo podprla in tudi ne vnaprej napovedati izida glasovanja. Za vsak posamezen predlog se ustvari nova koalicija, razprave so zato izjemno zanimive, saj temeljijo na strokovnosti in različnih svetovnih nazorih.

Evropski parlament teži k energetski učinkovitosti svojih stavb, med drugimi z implementacijo sheme EMAS. Kako zeleno je vaše novo službeno domovanje, Predstavništvo Evropske komisije v Ljubljani?
EMAS – okoljsko ozaveščeno ravnanje na delovnem mestu – velja tudi za Evropsko komisijo. Hiša Evropske unije na Bregu 14, kjer domujeta tako naše Predstavništvo kot tudi Pisarna Evropskega parlamenta, sledi smernicam EMAS za čim nižji ogljični odtis. Sem sodijo vsakodnevni ukrepi, kot so ločevanje odpadkov, pitje tekoče vode, ugašanje luči in računalnikov, varčna raba papirja in tiskalnikov ipd., pa tudi določila, ki so vključena v javna naročila, ki jih izvajamo.

Ko sva ravno pri vaših prostorih, v atriju Predstavništva, v sodelovanju s Knjižnico pod krošnjami, na druženje vabijo knjige in časopisi v evropskih jezikih. Gre za razbijanje pregovorne rigoroznosti institucij? Predstavništvo Evropske komisije namreč na nek način predstavlja most med državljani Evropske Unije in evropskimi institucijami.
Res velja neko splošno mnenje, da so institucije zaprte in same sebi namen. Knjižnico pod krošnjami smo povabili v našo hišo prav zato, da pokažemo na odprtost evropskih institucij. Evropska unija namreč ni zaključen proces, pa tudi ne enosmeren. Evropsko unijo oblikujejo državljani, in sicer glede na svoje potrebe in želje. Gre za interaktiven, dvosmeren proces. Predstavništvo Evropske komisije v državi članici (tovrstna predstavništva so namreč v vseh državah) dejansko gradi most do državljanov.
Evropska Knjižnica pod krošnjami je postavljena v času, ko poteka po vsej Evropi največje javno posvetovanje Evropske komisije doslej z državljani o tem, kakšno Evropo si želimo. (na spletni strani: http://ec.europa.eu/yourvoice/ipm/forms/dispatch?form=EUCitizenship3&lang=sl) Vsi bralci ste vljudno vabljeni, da se vključite v posvetovanje in nam poveste svoje mnenje. To je le ena od pobud za neposredno participacijo državljanov pri oblikovanju novih evropskih predpisov s strani Evropske komisije.
Če povzamem, knjižnica pod krošnjami ima torej trojni pomen: evropsko branje za vpogled v raznolikost EU, javno posvetovanje z državljani, pa tudi okoljski – urejena je iz okolju prijaznih materialov, dodatna ozelenitev v mestnem jedru pa je vedno dobrodošla.


ngm2
Nataša Goršek Mencin


Se Slovenci pogosto sprehodimo preko ali so evropske zadeve v večini ignorirane?
Danes nihče več zares ne more “ignorirati” evropskih tem, saj se, če zelo poenostavim, z njimi sreča denimo vsakokrat, ko odpre hladilnik. To, kar je znotraj hladilnika, ali kar hladilnik sam, je rezultat katere od evropskih politik. Pa naj gre za skupno kmetijsko politiko, energetsko politiko, varstvo okolja in javno zdravje ali kaj drugega. Na Predstavništvu se trudimo preseči miselnost, da je potrebno za evropske teme imeti neko posebno evropsko znanje. Pri različnih ciljnih skupinah spodbujamo razmišljanje, da ne gre za evropske teme, temveč raznorazne teme, ki presegajo državne meje. Na ta način se trudimo, da bi državljani o evropskih temah in razvoju Evrope po svoji meri tudi razmišljali. Vsakdo – vrtnar, voznik, frizer, oče, babica – je vpet v evropske teme, če o zadevah razmišlja širše. Primer: te dni Evropska komisija intenzivno nadaljuje s kampanjo za varne igrače. Ko otroku kupujemo igračo, bodimo pozorni na nalepko CE- ta pomeni, da igrača ustreza varnostnim standardom, sprejetim na evropski ravni, ki veljajo za najstrožje na svetu.

Če navežem na prejšnje vprašanje, marca ste, kot rečeno, postali vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in ob imenovanju dejali, da boste težili k sodelovanju institucij in državljanov in demokratičnim temeljem skupne ureditve. Kako ocenjujete dostopnost Evropskih institucij za državljane in kako daleč demokratičnim idealom smo?
Na Predstavništvu se na različne načine trudimo z informacijami o odločitvah in stališčih Evropske komisije seznaniti čim več raznolikih ciljnih skupin. Vsak dan denimo pošiljamo zelo raznovrstne informacije več tisoč naslovnikom po elektronski pošti, objavljamo jih tudi na spletni strani in na spletnih omrežjih Facebook in Twiter. Polovica vseh so tudi neke vrste pozivi in priložnosti za sodelovanje, pa naj gre za razpise, javna posvetovanja ali informacije o pravicah, ki se tičejo notranjega trga ali evropskega državljanstva. Kljub temu zelo pogosto slišimo očitke, da nismo pripravljeni na sodelovanje.
Kar se tiče demokratičnih načel in načinov sprejemanja odločitev na evropski ravni, naj morda pojasnim, kako te potekajo. Ne obstajajo neki nadnacionalni odločevalci, ki bi sedeli v Bruslju in odločali o našem življenju. Vsak dan se v Bruselj, ki je pač bil izbran za mesto srečanj, odpravijo nacionalni uradniki, strokovnjaki ali akademiki, ki združeni v odbore predstavnikov vseh držav članic, soodločajo pri oblikovanju predpisov. Res je, da je na začetku tega procesa Evropska komisija, ki je kot edina institucija pristojna za pripravo osnutkov zakonodajnih predlogov, o katerih nato teče razprava. Ti predlogi Evropske komisije ne nastanejo za zaprtimi zidovi, pač pa v stiku s strokovnjaki in na podlagi javnih posvetovanj z državljani in civilnodružbenimi organizacijami. Predloge nato – na skupnih sestankih v Bruslju – sprejemajo ministri držav članic (t. i. Svet Evropske unije) in poslanci Evropskega parlamenta. V Evropskem parlamentu sedijo neposredno izvoljeni predstavniki državljanov – nove bomo v Sloveniji in drugih državah članicah volili v sredini 2014 in takrat je pomembno, da izvolimo tisto ali tistega, za katerega menimo, da nas bo najbolje zastopal. Tudi pri odločitvah na državnozborskih volitvah imejmo v mislih, da kar 80% nacionalne zakonodaje temelji na predpisih, ki jih pred tem ministri sprejmejo v Bruslju.
Zakaj je ta proces tako malo znan splošni javnosti? Če se na evropskem nivoju sprejme kaj res udarnega, se vlade in politiki s tem radi pohvalijo: “V Bruslju smo sprejeli…” Če pa je bilo treba sprejeti kakšno bolj kontroverzno odločitev, pa se radi izgovorijo: “Bruselj je odločil…”

Naslednje leto poteka 20 let od uvedbe državljanstva EU z Maastrichtsko pogodbo. Evropska komisija želi, da se leto razglasi za evropsko leto državljanov in hkrati poziva evropske državljane in organizacije EU k aktivni participaciji s predlogi, mnenji, morebitnimi izboljšavami državljanstva EU, ki morajo biti poslani med 9. majem in 9. septembrom. Imate kakšne informacije o uspešnosti akcije? Kaj menite, da si želijo evropski državljani?
Moram priznati, da sem glede na količino vsakodnevnih pisem in klicev državljanov, ki jih prejmemo na Predstavništvu, pričakovala, da se bodo Slovenke in Slovenci bolj odzvali na to posvetovanje, o katerem sva se pogovarjali pri vprašanju o Knjižnici pod krošnjami. Pravzaprav smo prav na repu držav po številu oddanih mnenj. Kot da ne bi šlo za nas. Morda gre spet za slovensko posebnost, da radi odločitve prelagamo na druge in jih potem zelo glasno kritiziramo. Če iz Slovenije ne bo mnenj, bodo za nas pač odločili drugi Evropejci. Kar je narobe, saj morda mi potrebujemo drugačne ureditve. Ker imamo drugačno kulturo, jezik, zgodovino, način bivanja. Hkrati se na ta način odločitve na evropski ravni siromašijo. Unija se namreč bogati skozi raznolikost držav in njenih državljanov.

Barometri kažejo, da zaupanje v politične institucije pada. Kakšna je po vašem mnenju relevantnost vaše institucije v danih družbeno političnih razmerah?
Zagotovo je to v veliki meri prinesla gospodarska kriza, ki v ljudeh zbuja dvom v pravilnost preteklih političnih odločitev njihovih izvoljenih predstavnikov. Zmanjšano zaupanje seveda občutimo tudi v evropskih institucijah. Vendar morda z manj dvoma o odločitvah, a z več vprašanji o naši učinkovitosti in dodani vrednosti. O dodani vrednosti evropskih odločitev sem govorila že prej na primeru varnih igrač na slovenskih prodajnih policah v globalnem okolju. Glede učinkovitosti pa je Evropska komisija zavezana z odločitvami držav članic. V času recesije se kar vrstijo primeri, ko države klestijo predloge Komisije. Če omenim le dva nedavna. Kot prvo zmanjšanje predloga Komisije za evropski proračun za leto 2013; ta je v času recesije v Evropi pravzaprav edini denar, ki se v obliki investicij steka v države članice in je s tem generator rasti in novih delovnih mest. In drugo – spremembe v pravilih Schengen, kjer je Komisija predlagala bolj odprt prostor, države pa so odločile ravno nasprotno.
V času, ki prihaja, nas čakajo težka pogajanja o novem finančnem okviru EU, ki bo začrtal evropski proračun do leta 2020. V Evropski komisiji si zelo prizadevamo, da bi bil proračun naravnan v smeri zagona rasti in razvoja, v času recesije pa pričakujemo verjetno kar precej zadržkov s strani držav članic. Naj ob tem povem, da tako v začetku oktobra prihaja na uradni obisk v Slovenijo evropski komisar za proračun in finančno načrtovanje Janusz Lewandowski.
Sočasno z razpravo o finančnem okvirju za obdobje 2014-2020 pa spodbujamo tudi čim hitrejšo vzpostavitev učinkovitega in trajnostnega gospodarskega upravljanja v Evropski uniji, kar bi zmanjšalo tudi pritiske na krčenje evropskih sredstev. 25 držav članice se je k stabilizaciji zavezalo marca letos preko t.i. fiskalnega pakta. Evropska komisija pa kot varuh pogodb v okviru evropskega semestra tesno spremlja države članice pri njihovih naporih za vzpostavitev ekonomske stabilnosti. Po potrebi izdamo specifična nacionalna priporočila državam za doseganje ciljev, ki so se jim same zavezale. Za ta namen naše strokovne službe na dnevni ravni sledijo državam in iščejo rešitve, kar je precejšen zalogaj, saj je evropska administracija v primerjavi z nacionalnimi zelo majhna. 30.000 uradnikov v Evropski komisiji ima nasproti sebe uradnike 27 držav članic. Primer, samo oddelek za delo britanskega ministrstva za delo in socialne zadeve ima 96.000 uslužbencev. Hkrati smo se zaradi ekonomskih razlogov zavezali zmanjšanju zaposlenih – ob upokojitvah ali poteku začasnih pogodb ni novih zaposlitev – čeprav je odstotek, ki se nameni za delovanje institucij že sedaj le 5%. 95% evropskega proračuna se pretoči nazaj v države članice v različne investicije in programe.


ngm3
Nataša Goršek Mencin


Katere so po vašem mnenju smernice političnega in družbenega razvoja evropske politike?
Smernice razvoja Evropske unije so zapisane v gospodarski strategiji Evropa 2020. Dejstvo je, da potrebujemo pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo Evropske unije. Ti medsebojno povezani vidiki bi morali državam članicam omogočiti rast, višjo zaposlenost, produktivnost in socialno vključenost. Evropska unija in s tem države članice so si za vsako posamezno področje določile tudi svoje cilje, ki naj bi jih dosegli do leta 2020. Ti cilji so na ravni EU naslednji : 75-odstotna zaposlenost aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let, 3 % BDP EU za naložbe v raziskave in razvoj, za 20 % manj izpustov toplogrednih plinov (ali celo za 30 % pod ugodnimi pogoji) kot leta 1990, 20 % energije iz obnovljivih virov, 20 % večja energetska učinkovitost, manj kot 10 % mladih, ki opustijo šolanje, vsaj 40 % oseb med 30. in 34. letom z visokošolsko izobrazbo in vsaj 20 milijonov manj revnih in socialno izključenih prebivalcev.
S strategijo Evropa 2020 so nakazane tudi smernice političnega in družbenega razvoja Evropske unije. Naj še enkrat poudarim, da gre za strategijo Evropske unije – torej institucij in držav članic, za katere si želimo, da se bodo držale svojih zavez.

Poleg predanosti Evropi po službeni dolžnosti, se tudi osebno čutite evropska državljanka? Kaj to prinaša za vaše vsakdanje življenje, v smislu prednosti in morebitnih slabosti?
Sem Slovenka in državljanka Republike Slovenije. A ker je Slovenija članica Evropske unije, sem hkrati tudi Evropejka. Pravice, ki mi pripadajo z državljanstvom Evropske unije, ne nadomeščajo mojega državljanstva Slovenije, temveč ga nadgrajujejo. Ob vseh pravicah, ki mi jih torej prinaša nacionalno državljanstvo, pridobim še ugodnosti evropskega državljanstva. Lahko živim in delam v katerikoli državi članici, moji otroci se lahko tam šolajo in nato zaposlijo, ustvarijo družino ipd. Pri tem je pomembno, da smo v drugih državah članice EU obravnavani enako kot njeni nacionalni državljani. Imamo enake pravice in seveda dolžnosti. Naš prostor bivanja je torej precej širši.
Konkretno pa evropejstvo v moje življenje prinaša to, da sem zaposlena v Bruslju. Zanimivo je, da tega celo najbližji ne opazijo, saj vse zadeve potekajo povsem gladko. Evropsko državljanstvo torej dejansko deluje. Pa morda se zaradi svoje službe veliko bolj zavedam vseh evropskih pravil, ki nas obdajajo – npr. mojo vožnjo v službo z mestnim avtobusom ali kolesom povezujem tudi z evropskimi predpisi za čistejši zrak v mestih.

V pogovoru sva se nekajkrat dotaknili okoljske odgovornosti, na splošno se zdi, da morda končno prihaja v ospredje mišljenje, da je odnos okoljska zavest tudi stvar osebne odločitve, individualne senzibilnosti in delovanja posameznika. Kakšen je, po vašem mnenju, posameznikov prispevek in moč k bolj zeleni prihodnosti? Morda kakšen je vaš osebno, zunaj zidov Predstavništva Evropske komisije?
Zelo prav ste povedali, da je okoljska zavest stvar osebne odločitve. Pa naj gre za odločitve v zasebnem ali poslovnem okolju. Tudi v vlogi podjetnika ali ministra bi se moral prav vsak osebno zavedati, da so naravni viri omejeni. Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da bo planet preživel, vprašanje pa je, če bo preživelo človeštvo, če se bo še naprej tako neodgovorno vedlo do naravnih virov. Te ljudje potrebujemo za svoje preživetje. Prej sem omenila zrak v mestih – zgrozili bi se ob številkah smrtnih primerov na letni ravni, ki jih povzroči onesnažen zrak v mestih. Če bi se vsak posameznik – tudi tisti, ki odloča o urejanju prometa v mestih – povsem osebno zavedal, da je čisti zrak omejena dobrina, bi se npr. za šolski avtobus za osnovnošolce odločil iz okoljskih razlogov, čeprav ekonomski temu niso v prid. Starši se praviloma odločamo za druge oblike prevoza kot osebni avto do službe, če je prevoz otrok v šolo in iz šole zagotovljen na varen način. Tudi kolesarske steze bi bile veliko bolj polne.
Menim, da je področje, ki ga v tem mandatu vodi komisar iz Slovenije Janez Potočnik eno najtežjih, pa hkrati ključnih. Najtežjih, ker je v človeški naravi, da ne verjamemo in ne ukrepamo, dokler ni prepozno. In ključni, ker naravni viri dejansko pohajajo. Glede na stanje je treba verjetno razmišljati o novih svetovnih ureditvah. Pa ne v smislu političnih ureditev, temveč v odnosu do naravnih virov. Okoljska politika je vpeta v vse politike Evropske unije in želimo si, da bi države članice sledile s čim bolj inovativnimi ukrepi na vseh področjih, ki bi pripomogli k varovanju naravnih virov in okolja. Osebno se zelo trudim spoštovati okolje. Po moje gre namreč za spoštovanje – do so-bitij in do samega sebe.

Svet, z njim pa tudi Evropa, teži k napredku. Zdi se, da so aspiracije po bolje, več, nadgradnji za vsako ceno še vedno vodilne smernice v gospodarskem in političnem razvoju. Sama Evropska Unija dejansko z združitvijo želi konkurirati na globalnem trgu. Predvsem v zadnjem času pa so se, tudi v Sloveniji, zvrstila protestna gibanja, ki zahtevajo reflektiven odnos do družbeno politične situacije, ki je v veliki meri posledica zloma finančnega trga. Se vam zdi, da je napredek na današnji stopnji razvitosti zahodne civilizaciji, še vedno smiselni cilj in za kakšno ceno, gledano globalno, ga zasledujemo?
Moram priznati, da me zelo moti, ko zasledim prosta razpredanja o razpadu Evropske unije, kot da obstoj Unije sploh ni pomemben. Takšno razmišljanje je škodljivo in napačno. Ko se trudimo ohraniti evropsko zgodbo, pravzaprav skrbimo za nadaljnji obstoj naših vrednot in načel v globalnem okolju. 2. člen Pogodbe o Evropski uniji pravi, da “Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pripadniki manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. “Ne gre torej le za vprašanje ekonomske konkurenčnosti Evropske unije v globalnem okviru, temveč za vprašanje, katere vrednote in načela bodo prevladovala na svetu. Če omenim le velika prizadevanja Evropske unije na področju humanitarne in človekoljubne pomoči, bo zelo jasno, o čem govorim. Če Unije ni, tudi načel in vrednot, ki jih Unija širi na tem področju delovanja, ni več.
In prav ste povedali, da gibanja kličejo po refleksiji do družbeno politične situacije. Refleksije so vedno dobre, saj le preko analize stanja lahko gremo naprej ali v drugačno smer. Svet si ljudje krojimo po svoji meri in le refleksije bodo pokazale, ali nam je ta še vedno prav. Tudi s tem namenom Evropska komisija izvaja posvetovanje z državljani.

Če nadaljujem iz prejšnjega vprašanja, je po vašem mnenju, smiselno iskati alternative trenutni politični ureditvi?
V času študija smo preko proučevanja zgodovine umetnosti – zlasti upodabljajočih umetnosti, ki običajno najbolj živo odražajo stanje v družbi – sledili zgodovini družbeno-političnih ureditev na svetu. Kot je bogata in raznolika umetnost skozi čas, je bogata in raznolika tudi zbirka različnih družbeno-političnih sistemov skozi zgodovino. Torej je vprašanje, ali je smiselno iskati alternative trenutni politični ureditvi pravzaprav retorično. Nove politične ureditve se bodo vedno dogajale. V času svojega razvoja se je Evropska unija nemalokrat preoblikovala. Zadnji pomemben element, ki pa se ga kar nekako spregleda, je Lizbonska pogodba, ki je prinesla precej večji vpliv Evropskega parlamenta in s tem dala večjo moč volji ljudstva. Lizbonska pogodba prinaša precej sprememb tudi v delovanje Evropske komisije, saj so se drugače prerazporedile pristojnosti med institucijami. Med drugim bo volilni izid evropskih volitvah 2014 in s tem sestava Evropskega parlamenta odločala o predsedniku Evropske komisije.

Da ne zaideva preveč, še zadnje vprašanje, glede na to, da izhajate iz dramaturgije, lahko pričakujemo kakšno dramsko delo iz dogajanja na Bregu 14? :)
Včasih nismo ustvarjalci po poklicu tudi tisti, ki ustvarjamo. :) Moj predhodnik in zdaj namestnik, ki je na Predstavništvu že vrsto let, je pravzaprav že napisal knjigo o tem dogajanju. Ker je Andrej izjemno duhovita oseba z ogromno znanja, bi ga kar težko dosegla v povzemanju dogajanja pri nas. Z objavo knjige sicer omahuje, ampak upam, da se bo le odločil. Jaz pa bom po vsej verjetnost ostala zvesta kar svojemu stilu – najraje delam na povsem izmišljenih zgodbah, kamor pa se pogosto prikrade kakšen element iz realnosti. Še vedno sem ohranila navado, da res zanimive stvari zabeležim – ti zapisi zdaj doma čakajo na čase, ko bom ponovno imela čas za ustvarjanje. Če bo z Brega 14, pa še ne vem.


Blažka Čas, avgust 2012
124. pogovor


Več informacij o delovanju Evropske komisije:
Spletna stran Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji:
http://ec.europa.eu/slovenija/index_sl.htm
Facebook: http://www.facebook.com/evropska.komisija
Twitter: http://twitter.com/#!/ECinSlovenia
Javno posvetovanje o državljanskih pravicah:
http://ec.europa.eu/yourvoice/ipm/forms/dispatch?form=EUCitizenship3&lang=sl