Blaž Golob: »Razvoj prihaja z vzhoda«



Evropski teden mobilnosti na temo Prava smer je gibanje, ki se je začel v nedeljo, izpostavlja predvsem željo, da bi živeli v mestih s čistim zrakom, z manj hrupa, kjer je kakovost življenja večja. Z navedenim namreč ne pripomoremo zgolj k manjšemu ogljičnemu odtisu, ampak smo tudi energetsko varčnejši. Pogovarjali smo se z Blažem Golobom, direktorjem Centra za podporo e-upravljanju EU, ki trdi, da bi »na državni ravni morali bolj spodbujati rabo javnega potniškega prometa ter poskrbeti za izboljšave infrastrukture.«


Ste direktor Centra za podporo e-upravljanju EU, kjer se ukvarjate s tem, kako uporablja država tehnologije za upravljanje. Se ljudje sploh zavedamo, kaj vse lahko opravimo preko e-storitev? Kje pa vidite pomanjkljivosti tovrstnih storitev?
Zadeva je večplastna. Prvič morajo biti e-storitve dobro domišljene in del dolgoročne strategije države. Kot drugo mora biti zagotovljeno primerno pravno okolje z vsemi nadzornimi mehanizmi, ki zagotavljajo varno in predvidljivo delovanje eUprave in tretjič, tehnologije morajo biti v podporo oblikovanju uporabnih storitev in ne same sebi namen. V praksi deluje veliko dobrih primerov, kjer e-storitve prispevajo k bolj učinkoviti, predvidljivi in odzivni državi. Lep primer so skandinavske države, Avstrija, Estonija, Singapur in Južna Koreja. Uspeh prvih desetih držav po indeksu človekovega razvoja v veliki meri temelji na uspešni postavitvi in uporabi e-storitev. Največja pomanjkljivost e-storitev, ki so že postavljene pa je, da ne izkoriščajo v celoti možnosti, ki jih prinašajo.

Letošnja konferenca Ljubljana Forum 2012, ki poteka v vaši organizaciji, je vezana na temo energetske učinkovitosti & biti vedno povezan. V kakšnem smislu »vedno povezan« – le energetsko ali tudi v smislu mobilnosti, komunikacije ali fizično?
Danes živimo v dobi informacijske družbe. Informacije so dostopne 24 ur na dan vseh sedem dni v tednu. V začetku septembra je Evropski parlament sprejel pomembno direktivo s področja energetske učinkovitosti. V oktobru bo mesto Ljubljana omogočilo prost dostop do brezžičnega interneta. Ideje ”biti vedno povezan” in ”energetsko učinkovit” so krasne, ampak kaj vse to pomeni za generiranje novih razvojnih projektov zelene ekonomije, za nove inovativne rešitve, ki imajo razdelan poslovni načrt in omogočajo delo z visoko dodano vrednostjo? In v okviru Ljubljana Foruma s partnerji razvijamo nove storitve za zagon zelene ekonomije in razvijamo koncept pametnega mesta. Generiramo razvojne in poslovne priložnosti in zaradi tega nam ni potrebno v Silicijevo dolino ali preimenovati Slovenije v Silicijevo dolino. Novi razvojni momenti prihajajo iz vzhoda, Turčije, Podonavske regije.


Blaz Golob2


Z večjo energijsko učinkovitostjo je najenostavneje zmanjšati emisije toplogrednih plinov ter izboljšati trajnost in zanesljivost oskrbe z energijo. Najpomembnejša je energijsko varčna gradnja, na drugem mestu je cestni promet. Kakšno je stanje v Sloveniji?
Več kot polovica stavbnega fonda v Sloveniji je bila zgrajenega med leti 1945 in 1990, kar pomeni, da so stanovanjski prostori oz. stavbe precej energetsko neučinkoviti. Skoraj 80% stanovanjskih stavb je starejših od 30 let in so bile zgrajene v času, ko še ni bilo primernih gradbenih standardov. Poraba energije za ogrevanje v teh stavbah je veliko višja, kot bi lahko bila ob primerni energetski obnovi. Soočamo se s prepočasno energetsko obnovo stavbnega fonda, predvsem zaradi nezadostne aktivnosti spodbujanja teh ukrepov s strani države, kot tudi nezainteresiranostjo posameznih lastnikov. Veliko ljudi danes še vedno nima zadostnih informacij o načinih varčevanja z energijo doma in v službi, nekateri pa se tudi obnašajo zelo neosveščeno. Premalo so poznane informacije o tem, koliko bi lahko prihranili, če bi se odločili za določeno investicijo v energetsko učinkovitost.
Kar se cestnega prometa tiče – veliko preveč uporabljamo osebne avtomobile. Politika zadnjih 20 let, predvsem ekspanzija avtocestne mreže ter posledično preseljevanje ljudi stran od kraja dela, je privedla do tega, da so avtoceste vedno polne – predvsem avtomobilov z enim samim potnikom. Spremembe plačevanja uporabe avtocest z vinjetami so tudi vodile v smeri favoriziranja vožnje z osebnim avtomobilom, saj tako tisti, ki se več vozijo po avtocestah, plačajo manj, kot pa je njihov dejanski delež. Obenem se je zelo zapostavljalo javni potniški promet.

V kakšnem razmerju sta pravzaprav energetska učinkovitost in povezava?
Živimo v prepletenem svetu. Da sem lahko energetsko učinkovit, moram biti dobro informacijsko povezan. Preden se odločim, kateri produkt ali storitev izberem, pomeni, da moram biti dobro seznanjen o njegovih prednostih in slabostih. Informiran posameznik lahko kvalitetno odloča v različnih situacijah: vladni uradnik, ko pripravlja zakonodajni predlog o energetski učinkovitosti; upravljavec mesta, ko odloča o namestitvi ”pametne razsvetljave”; poslovnež, ko analizira trg za razvoj in prodor novih produktov,….

Kaj pa energetska učinkovitost in ostati povezan s svetom? Komunikacijsko?
Komunikacijska povezava s svetom lahko poteka tudi preko pametne svetilke. Vendar je ta storitev zanemarljiva, če smo povezani s svetom preko telefona, saj mi ulična svetilka ne prinaša nič posebnega, dokler mi ne nudi ”kaj več” kot samo brezžično povezavo in romantičen sprehod, ko mi luči močneje zasvetijo, ko se jim približam. Ravno ta ”kaj več” za sprehajalca domačina ali obiskovalca turista prinaša izziv za razvoj novih aplikacij in storitev. Za upravljavce mesta – župana ali mestno upravo in podjetja – pa prinaša pametna led svetilka, ki je energetsko učinkovita, pomembno izboljšavo.

EU je leta 2006 obljubila, da bo svojo letno porabo primarne energije do leta 2020 zmanjšala za 20 %. Morda veste, kakšno je trenutno stanje? Gre vse po načrtih?
Trenutne politike ter smer razvoja kaže, da bomo do leta 2020 dosegli zgolj 10% prihranek. Večina držav ni sprejela dovolj učinkovitih ukrepov. Tudi usmeritve, ki so bile začrtane, se ne spoštujejo; predvsem zaradi finančne krize in varčevanja, čeprav bi ravno z ukrepi varčevanja z energijo največ privarčevali. Zamuja se z izvajanjem ukrepov in težko bo vse to nadoknaditi v preostalih nekaj letih.

Kje je Slovenija v primerjavi z razvitim svetom na področju energetske učinkovitosti?
Slovenija mora slediti direktivam in političnim usmeritvam EU, tako je tudi na tem področju. Problem je, da cilj 20% zmanjšanja energije ni bil zavezujoč, zato mu veliko držav ni namenjalo pretirane pozornosti. Določeni programi so sicer bili sprejeti, vendar se jih večina zaradi finančnega varčevanja ne izvaja oziroma so prestavljeni v prihodnost.
Slovenija je glede energetske intenzivnosti (koliko enot energije se porabi za ustvarjanje ene enote BDP) za kar 54% za povprečjem EU. To pomeni, da nimamo primerne strukture porabe energije, glede na rezultat, ki ga to ustvari.

Kaj bi morali storiti, da se približamo razvitemu svetu?
Veliko več bi morali storiti na področju energetske učinkovitosti, tako na ravni gospodarstva, kot na ravni posameznih porabnikov. Za to imamo veliko neizkoriščenega potenciala, manj pa je prizadevanja za izkoriščenje le-tega. Čeprav bi lahko imeli zelo velike prihranke energije in posledično financ, pa vseeno prevladuje neka preživeta miselnost: državi ni v interesu varčevanje z energijo, saj v tem primeru oni manj zaslužijo in država od tega pobere manj davkov. Potrebna je sprememba takšne politike v smeri, da bi se prodajale energetske storitve in ne recimo kWh, torej energija. Tako bi uporabnik plačeval za storitev kot recimo topel dom, podjetju – ponudniku storitev toplega doma, pa bi bilo v interesu, da se pri tem porabi čim manj energije, saj bi tako tudi oni več zaslužili, in posledično tudi država. Omenjeni pristop že podpirajo nevladne organizacije, kot je napr. Focus, društvo za sonaraven razvoj. Za boljše uresničevanje bi bilo potrebno večkrat prisluhniti idejam in pobudam, ki se razvijejo v nevladnem sektorju.
Glede prometa pa bi morali na državni ravni spodbujati rabo javnega potniškega prometa ter poskrbeti za izboljšave infrastrukture, ki bi pritegnile k uporabljanju učinkovitega in kakovostnega javnega potniškega prometa. Ob tem so nujne spodbude k rabi električnih avtomobilov ter rabo plina za pogon osebnih avtomobilov.

Slovenci se radi vozimo. Število vozil nezadržno raste medtem ko javni promet stagnira. Kak zagristi v to gnilo jabolko? Se vam zdijo nenehne podražitve javnega transporta logična taktika in ali je strategija sploh dovolj jasna in dolgoročna?
Javni potniški promet je v razvitih državah pomembna alternativa osebnemu motoriziranemu prevozu in pomembno prispeva k socialni enakopravnosti na področju mobilnosti ter k vključevanju vseh družbenih skupin v socialne kroge. Prav tako razvit javni promet pomembno zmanjšuje gnečo na cestah v mestih, povečuje energetsko in stroškovno učinkovitost prometnega sistema, povečuje prometno varnost, zmanjšuje onesnaževanje ozračja z onesnaževali, ki škodujejo zdravju ljudi in varstvu rastlin, zmanjšuje obremenjevanje okolja s hrupom ter izpuste toplogrednih plinov. Slovenija je na področju javnega prometa v zadnjih 30 letih povsem zastala in stanje mobilnosti se je premočno nagnilo v korist individualnega, avtomobilskega prometa. To dokazujejo kazalci mobilnosti, ki nas uvrščajo med najbolj motorizirane narode v Evropi, mobilnost povprečni slovenski družini predstavlja večji strošek, kot je to v večni drugih evropskih držav, sektor javnega potniškega prometa pa je med najbolj podhranjenimi v Evropi. Zato je na področju JPP potrebno preusmeriti prizadevanja politike in stroke in omenjene negativne trende obrniti v pozitivno smer. Prav tako je pomembno spodbujati spreminjanje potovalnih navad ljudi in ponuditi kakovostno, učinkovito in finančno privlačno alternativo prevozu z osebnimi avtomobili. Sam koristim zelo dober sistem Bicikelj, ki se je prijel nad vsemi pričakovanji. Odnos uporabnikov do sistema Bicikelj nakazuje, da so Ljubljančani zelo naklonjeni novostim. To pomeni, da je še veliko prostora za inovativne, nove pobude, ki imajo tudi okoljske in ekonomske učinke.
Po scenariju in načrtnih Mestne občine Ljubljana bo leta 2020 po cestah in ulicah Ljubljane vozilo pol manj avtomobilov kot danes, več kot podvojila se bo uporaba avtobusa, po mestu pa bo pešačilo in kolesarilo dve tretjini več ljudi kot danes. To so glavni cilji prometne politike ljubljanske občine, ki jo bo mestni svet obravnaval na septembrski seji. Leta 2020 naj bi bila razmerja med pešci in kolesarji, uporabniki javnega prevoza ter vozniki osebnih avtomobilov enakovredna. Za dosego teh ciljev pa se bo morala spremeniti miselnost in navade prebivalcev Ljubljane. V miselnosti in navadah. Po podatkih je trend nasproten: delež pešcev in kolesarjev ter uporabnikov javnega prevoza se zmanjšuje, delež uporabnikov osebnih avtomobilov pa povečuje.


Blaž Golob3


Vedno bolj nas informirajo, da naravnih virov zmanjkuje. Kje stojite pri tej trditvi?
Drži, da naravnih virov zmanjkuje. V prvi vrsti je potrebno delovati bolj racionalno in iskati nove alternativne vire energije, s sedanjimi pa ravnati racionalno in učinkovito.

Ali je letošnja suša pravi alarm v smeri zavedanja o naravnih virih in njihovi usahljivosti, vrednosti?
Ne samo letošnja suša, tudi vedno bolj ekstremni vremenski pojavi v različnih delih sveta v zadnjih letih bi morali prispevati k bolj drastičnim ukrepom. Vlade in mednarodne institucije vsako leto znova dokazujejo svojo nemoč. Oblikovanje politike poteka po sto let starih vzorcih dogovarjanja, odločanja in izvajanja. Globalni izzivi se dogajajo veliko hitreje in zahtevajo takojšnje odločanje in ukrepanje regulatorjev, ki naj bi bili varuhi javnih dobrin.

Bodo obnovljivi viri rešili našo prihodnost?
Samo obnovljivi viri ne.

Kaj pa še potrebujemo?
Način upravljanja in seveda ozaveščenost o občutljivosti okolja sta pomembni. Vlaganje v obnovljive vire energije je pomembno, vendar je potrebno sočasno skrbeti tudi za vlaganja v učinkovito rabo energije, s čimer lahko pomembno vplivamo na zmanjševanje rabe energije. Zagotovo bo naša energetska prihodnost močno odvisna od obnovljivih virov energije, vendar bo odvisna tudi od našega ravnanja z njo.

Letošnje leto je mednarodno leto trajnostne energije, zato v društvu Planet Zemlja pripravljajo konferenco na temo »Eko turizem in trajnostna energija«. Menite, da je mogoče sožitje turizma in ekologije ter kakšno prihodnost jima napovedujete?
Sožitje med Eko turizmom in trajnostno energijo je možno. Nekateri turistični delavci že delujejo v tej smeri, kar je zelo pohvalno. Zelo pomembno je da pod znamko Eko ne bo prihajalo le do marketinških akcij z ne ravno Eko ponudbo. Ni treba iti daleč, da se preveri dobre prakse. Že na primer Avstrija ima ta segment turizma zelo dobro razvit.

Se vam oznaka »eko« ne zdi primerna?
Oznaka eko se mi zdi zelo primerna, če identificira in označuje resnične eko pristope.

Ste sami zasebno energetsko varčni in kaj po vašem mnenju lahko posamezniki sami naredimo za boljšo energetsko učinkovitost?
Vedno sem lahko še bolj energetsko varčen. Nikoli ne bo dovolj, a vendar naj navedem tri primere. Pri gradnji hiše sem dal zgraditi tudi velik rezervoar ”štirno” za vodo, kot so počeli nekoč in kar se danes opušča. Arhitekt je bil kar malo začuden nad začetno željo po ”štirni”, a na koncu je sprejel argument, da 20m3 shranjene deževnice pripomore k manjši porabi vodovodne vode. Drugi primer je, da sem hišo oblekel v 20 cm debelo izolacijo kamene volne, kar pomeni, da ne potrebujem nobene klimatske naprave in da je strošek ogrevanja sonce – plin minimalen. Tretji primer je, da se štirje člani družine večinoma vozimo z enim avtom, kar poleg energetske učinkovitosti prispeva tudi k dodatni uri druženja na dan.

Po izobrazbi ste pravnik, študirali ste tudi v tujini. Kako je živeti in delati v Sloveniji, ko enkrat izkusite tujino?
V Sloveniji je zelo lepo živeti. Imamo daleč najlepšo deželo na svetu. Težje pa je poklicno uspeti. Mislim, da se bo tudi to spremenilo. Imamo zelo veliko izjemnih ljudi, ki delajo tako v Sloveniji kot v tujini. In generacije, ki prihajajo, so vedno boljše.

Beg možganov je znova vse bolj tema razprav – kaj o tem menite glede na aktualno dogajanje tako doma kot tudi globalno?
Medgeneracijski konflikt, ki se obeta zahodni družbi in je v nekaterih državah bolj, v drugih pa manj prisoten, se ne bo poglabljal samo zaradi tega, ker mladi ne bi hoteli plačevati v pokojninsko blagajno. Današnji problem je, da mladi še sebi težko zagotavljajo dostojno življenje. Tu gre za odgovornost trenutnih upravljavcev.
Potrebno je zagnati nov razvojni cikel, novo ekonomijo, kot je zelena ekonomija, ki prinaša nova kakovostna delovna mesta. V tem kontekstu tudi Eko-turizem ni vprašanje »da ali ne«, ampak kako hitro, katera nova delovna mesta, katere posebnosti Eko-turizma ima Slovenija ki jih Avstrija nima, katere nove izobraževalne in raziskovalne programe moramo zagnati, da se lahko gremo novo ekonomijo, ki ne bo samo ”brend”, ampak dejansko nov razvojni moment. Z namenom aktiviranja novih razvojnih konceptov in konkretnih projektov, ki bodo prinašali visoko dodana delovna mesta, bo aktiven tudi Ljubljana Forum z vsemi svojimi deležniki in partnerji.


Žana Leskovar, september 2012
Foto: Peter Irman, Vision.Si


128. pogovor