Janez Polajnar: »Iz Slovenije odteče preveč rečne vode«



Voda – bogastvo, ki odteka drugam?

Vremenske razmere so letos morda do zadnjega kotička napolnile plaže in zadostile turističnim delavcem, a vendar je narava zahtevala svoj davek. Vročinski rekordi so povzročali skrbi po celotni Evropi, medtem ko se Južni Balkan še danes bori s plameni. In čeprav je vreme še eden izmed zadnjih težko napovedljiv in nepredvidljivih pojavov, smo v preteklih mesecih pozabili na prednosti presenečenj. Kaj se dogaja z vremenom in ali smo se ljudje pripravljeni prilagoditi tovrstnim spremembam, smo se pogovarjali z Janezom Polajnarjem, vodjem oddelka za hidrološke prognoze na ARSO.


JP-velika


Letošnje poletje je vroče in suho, nekateri predeli Slovenije že več kot mesec dni niso prejeli konkretnih padavin. Kje, v katerih regijah, je stanje najbolj alarmantno?
Ta čas je najhuje na območju slovenske Istre, Obale, v Vipavski dolini in na Krasu ter na območjih Notranjskega in Dolenjskega Krasa, v spodnjem Posavju, to je v Krški kotlini, pa na širšem območju Dravskega polja. Tudi zadnje padavine v nedeljo teh razmer niso bistveno izboljšale.

Kdaj je Slovenija nazadnje doživela takšne ekstremne razmere?
Podobne sušne razmere so bile leta 2003, še pred tem pa leta 1993.

Čemu pripisujete takšno stanje oz. ali obstaja kakšen konkreten razlog za tovrstne razmere?
Razlog je padavinski primanjkljaj, ki se vleče še iz leta 2011 in izredno majhna višina snežne odeje v letošnji zimi. Zimska suša se je s prekinitvijo v aprilu in maju zaostrila v poletnih mesecih. Razmere so v tem času zaostrile tudi zelo visoke temperature zraka in posledično večje izhlapevanje vode.

Počasi pohaja pitna voda, zaloge podzemnih voda so najmanjše v zadnjih petdesetih letih. Menite, da je morda že čas za konkreten razmislek o privajanju Slovencev na ustekleničeno vodo?
Menim, da ne. Obnavljanje vodnih zalog podzemne vode, iz katerih v Sloveniji črpamo večino pitne vode, kar 97 %, je v večjem delu države dovolj bogato, a ne povsem izkoriščeno. Potrebne bodo prilagoditve nekaterih rečnih sistemov, objektov za zadrževanje vode in vodovodnih sistemov, zlasti v tistih predelih države, kjer so vodonosniki količinsko najbolj ranljivi. Tu izstopajo zlasti: Primorska regija, vzhodna Slovenija in spodnje Posavje.

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi se trenutno stanje pomanjkanja vode popravilo? Prevelika količina dežja verjetno tudi ne prispeva najbolje k samemu izboljšanju…
Trenutne sušne razmere bi izboljšalo dolgotrajno deževno obdobje, ko bi zlagoma deževalo nekaj tednov. Da bi se gladine podzemnih voda, ki na padavine reagirajo s precejšnjim zaostankom, dvignile na običajno raven, bi po ocenah potrebovali od tri pa do devet mesecev običajnih (statistično povprečnih) padavin. Silovite padavine ob nevihtah pa lahko povzročijo drug hidrološki ekstrem, to so hudourniške poplave. Tega se v prihodnjih tednih in mesecih najbolj bojimo.

Pred dobrim letom, dvema smo se spopadali s poplavami, na Agenciji za okolje ste pripravili tudi akcijo Moč voda, pri kateri ste ljudi ozaveščali o nevarnostih poplav. Vreme nam daje občutek, da pozna le še ekstreme. Kaj se dogaja?
Zaradi vpliva klimatskih sprememb na vodni krog v Sloveniji je število ekstremnih hidroloških pojavov kot sta suša in poplave v zadnjih dveh desetletjih večje kot pred tem, nekateri pojavi so tudi bolj siloviti, kot so jih poznali naši predniki. Dobro je stalno ozaveščanje o razmerah, v katerih se trenutno nahajamo, o tem, da lahko visoke vode nastanejo v vseh letnih časih in da lahko gladina vode ob poplavah seže zelo visoko.

Ali naj se ljudje počasi kar privadimo na ekstremne vremenske pojave?
Pravzaprav je bolje rečeno, da se bomo na ekstremne vremenske pojave morali prilagoditi, saj le-teh ne moremo preprečiti, lahko pa svoje dejavnosti prilagodimo na tak način, da ob pojavu suše ali poplave utrpimo kar najmanj škode.

Kaj pomeni takšno pomanjkanje vode za državno blagajno?
Star slovenski pregovor se glasi: »Moča vzame en kos kruha, suša pa dva«. Škoda, ki nastane ob sušah, je sprva manj opazna, a zajame večji del družbenih dejavnosti. Tudi letošnja suša bo gotovo povzročila veliko obremenitev državne blagajne.


jp-2


Kakšen je vaš nasvet za bralce? Kako naj ravnajo z vodo – pitno in nepitno?
V tem času kot tudi sicer naj s pitno vodo ravnajo gospodarno, z mislijo, da ta dobrina le ni povsem neomejena. Pri tem pa ni potrebno močno spreminjati življenjskih navad, povezanih z uporabo pitne vode, le bolj pazljivi moramo biti pri njeni uporabi. Pipo je treba redno zapirati, čas tuširanja naj bo krajši, zlasti pa je treba manjkrat splakovati straniščno školjko. Vso nepitno, tako imenovano tehnološko vodo, lahko uporabimo za zalivanje zelenic, pranje avtomobilov, vrtov cest in podobno. Tako v gospodinjstvih lahko privarčujemo tudi do polovico do sedaj porabljene vode.

Trenutno se sicer s težavami poplav ne soočamo, a vseeno za soncem hitro pade tudi dež. V službi za hidrološke prognoze ste razvili hidrološki prognostični sistem, ki vam omogoča napovedovanje poplavnih dogodkov.
V oddelku za hidrološke prognoze na Uradu za hidrologijo in stanje okolja na Agenciji za okolje smo vzpostavili operativni prognostični sistem, ki povezuje vse razpoložljive podatke o padavinah, o pretokih rek in jih združuje z napovedanimi padavinami, radarsko izmerjenimi padavinami in drugim. Vsako uro dobimo izračunane napovedi pretokov rek po Sloveniji za do 144 ur v naprej. Tako lahko dovolj zgodaj zaznamo možnost ekstremnega hidrološkega dogodka in pravočasno opozorimo pred poplavami.

Se s pomočjo tovrstnih sistemov da tudi pravočasno oz. preventivno ukrepati?
Sodobni prognostični sistemi in sistemi za daljinsko zaznavanje atmosferskih pojavov v veliki meri prispevajo k boljšim napovedim in natančnejšim opozorilom tudi do nekaj dni v naprej. In prav ta čas od opozorila do dogodka je najbolj dragocen za izvedbo preventivnih ukrepov na terenu. V zadnjih letih uporabljamo sistem opozarjanja z barvno kodo Hidroalarm, kjer z oranžno ali rdečo barvo označimo tista področja v Sloveniji, ki bodo v prihodnjih urah poplavno najbolj ogrožena. Sicer pa so še vedno najbolj učinkoviti samozaščitni ukrepi, ko si ljudje, ki živijo na poplavno ogroženih območjih, organizirajo bivalne in gospodarske prostore tako, da jim visoke vode povzročijo kar najmanj škode.

Slovenija razpolaga z vodnim omrežjem s 26.000 kilometri rek in potokov. Kam se zliva vsa ta voda? Bi jo lahko bolj učinkovito izkoristili?
Večina rečne vode iz Slovenije, okoli 85 odstotkov, odteče na Hrvaško in naprej v Podonavje ter Črno morje, ostalih 15 odstotkov pa v Jadransko morje. Povprečen odtok iz Slovenije je bil v zadnjih desetih letih okoli 890 m/s, kar je 13,6% manj kot v primerjalnem obdobju med leti 1961 in 1990. Sušna obdobja nas vedno znova opomnijo na potrebo, da bi padavinsko vodo, ki pade na Slovenijo, kar v največji meri zadržali v državi. To bi lahko dosegli s ponovno vzpostavitvijo pretežno naravnih rečnih strug in obvodnih prostorov v nekaterih delih porečij ter ponovno vzpostavitvijo nekaterih mokrišč na območij, kjer so v preteklosti že obstajala.

Reke omogočajo tudi možnost izvajanja športnih aktivnosti, sami se zasebno ukvarjate tudi z vodnimi športi, medtem ko ste z društvom Planet Zemlja sodelovali tudi v natečaju Planetu Zemlja prijazna šola. Kakšno je zanimanje mladih za vodne športe?
Kljub zmanjšanem zanimanju otrok in mladine za športe v naravi, ki ga zaznavamo v zadnjih letih, sem letos prav vesel, ko na Savi pri Tacnu vidim več otrok, ki se vključujejo v poletno kajakaško šolo. Tudi del dejavnosti v okviru natečaja Planetu Zemlja prijazna šola, v sodelovanju s Kajakaško zvezo Slovenije, je bil usmerjen v popularizacijo vodnih športov med slovensko mladino. Upam le, da se bo povečano zanimanje za kajakaško dejavnost nadaljevalo tudi v prihodnje, saj imamo v Sloveniji za tovrstno dejavnost zelo primerne in v zadnjih leti tudi vedno bolj čiste reke.

Pa trenutno pomanjkanje vode vpliva tudi na spuste po rekah (s kajaki in kanuji)?
S sodobnimi kajaki iz polietilenske mase in napihljivimi kanuji ali tako imenovanimi mini rafti se lahko brez težav spuščamo po rekah tudi ob mali vodnatosti. Tudi kajakaška turistična dejavnost v zgornjem Posočju se kljub zelo nizki Soči v teh dneh izvaja brez večjih težav. Drugače pa je z izvedbo tekmovanj v kajaku in kanuju na divjih vodah, kjer so zahteve po ustaljenem vodostaju rek na tekmovališčih višje. V začetku septembra bo na Soči Evropsko prvenstvo za mlajše člane in upam, da bo vodnatost Soče takrat primerna za izvedbo tekmovanj.

Eden izmed vaših konjičkov je tudi jadranje na deski (windsurfing). Ste se letos odpravili kam aktivno počitnikovati?
Trudim se kar najbolje izkoristiti ugodne in dovolj močne vetrove v naši okolici. Tudi letos sem, kot vsako leto, z jadrnico lovil primeren veter za surfanje ob jadranskih otokih, pravkar pa sem se vrnil z jezera Silavpana v Švici, kjer sem se udeležil mednarodnega windsurfarskega tekmovanja Egadin Surf Marathon.

Poleg obiska severnejših predelov Evrope pa ste bili tudi na obali. Se vam je zdelo, da so se turisti obnašali okolju prijazno, so varčevali z vodo? Se ljudje sploh zavedajo resnosti situacije? Če se ne motim, obvestilo o pomanjkanju vode za primorske kraje velja že skoraj vse poletje.
Moram priznati, da grem na morju raje pred pričetkom glavne turistične sezone. Tudi letos sem bil obalne kraje obiskal v začetku junija in že takrat so bili domačini na Dalmatinskih otokih zaskrbljeni zaradi pomanjkanja vodnih zalog. V nekaterih navtičnih marinah ob Jadranu so že uvedli dvocevni vodovodni sistem – enega za pitno vodo, drugega za tehnološko vodo. Pitno vodo lahko uporabnik natoči v rezervoarje na plovilu, medtem ko s tehnološko vodo opravi pranje ter druga manj pomembna opravila, za katera je potrebna voda. To je primer dobre prakse, ki jo velja posnemati tudi pri nas.

V obmorskih krajih se poleti zgosti neprimerno več ljudi kot preko leta, zato je obremenitev precejšnja, saj so celo najmanjše obmorske vasi zapolnjene do zadnjega kotička. Obstajajo kakšni predpisi ali kriteriji, koliko gostov sprejme kraj glede na količino razpoložljive vode?
Teh predpisov, ki bi omejevali število turistov v obmorskih krajih, ne poznam, obstajajo pa v nekaterih smučarskih središčih na Tirolskem in v ZDA. Razlogi za omejitve so tam drugačni kot zagotavljanje oskrbe s pitno vodo. Obstajajo izvedljive tehnične rešitve za izboljšanje vodne oskrbe slovenskih obalnih mest v času večjih obremenitev v poletnih mesecih. Morda bo letošnja suša pripomogla k hitrejši izvedbi le-teh.


Žana Leskovar, avgust 2012
127. pogovor